Petek, 10. 6. 2016, 11.22
10 mesecev
Kolo in telo sta zdržali, uspelo mu je in tudi sam je postal junak vinogradov!
"Zelo sem zadovoljen, da mi je uspelo," so bile prve besede našega nagrajenca Andreja Djordjeviča ob prihodu v cilj rekreativnega kolesarskega maratona Junaki vinogradov. Ni bilo lahko, 108 kilometrov ni mačji kašelj.
Andreju je uspelo, v soboto, 4. junija, je uspešno premagal rekreativni kolesarski maraton Junaki vinogradov, ki je potekal iz Ljubljane do Dobrovega v Goriških brdih. O uspehu ni nikdar dvomil, a na progi je bilo vse prej kot lahko. Andrej je rekreativni kolesar in s podobnimi preizkušnjami še ni imel izkušenj, pa tudi razdalja je bila precej daljša od tistih, ki jih je sam vajen. A z novim kolesom, ki mu ga je podaril Intersport, in nasveti kolesarskega trenerja Matjaža Budina, ki jih je vestno upošteval, mu je uspelo. Tudi sam je postal junak vinogradov.
Ves čas je bil optimist
Andrej ni nikdar dvomil o sebi, optimistično razpoložen je bil že med pripravami, pred štartom pa je le priznal, da ga je malce strah izziva. "Gre le za moj prvi maraton, in če se ozrem naokoli, lahko vidim, da je tu kar veliko bolj profesionalnih kolesarjev od mene. Ubral bom svoj tempo, če se bo le dalo, pa se bom držal kakšne sebi primerne skupine. Ko se bodo začeli klanci, pa bomo šli najbrž vsak zase. Mislim, da ne bi smelo biti večjih težav," je bil dobro razpoložen na lepo sobotno jutro, ko se je v Ljubljani zbralo 886 kolesarjev iz vse Slovenije.
Pravega časa za uživanje ni bilo, pedala je bilo treba ves čas vrteti na vso moč.
Ves čas je šlo na vso moč
Po štartu je pot kolesarje vodila skozi Vrhniko, Logatec, Kalce in Godovič, po črnovrškem klancu pa so se udeleženci spustili proti Ajdovščini, kjer so imeli polurni postanek, namenjen osvežitvi pred nadaljevanjem ture. "Priznam, da je bil črnovrški klanec kar naporen, a jaz imam svoj tempo in mislim, da bom zmogel do cilja," nam je med odmorom povedal Andrej, ki je priznal, da časa za uživanje ni bilo ravno veliko: "Gre kar na vso moč. Bolj kot preostale stvari opazuješ klanec pred seboj, ki ga kar ne zmanjka in ne zmanjka."
V cilju so kolesarje čakale briške češnje. Da maraton poteka v sezoni češenj, je bilo mogoče opaziti že na progi.
Čeprav so kolesarji pustili glavni vzpon za seboj, je bilo pred njimi še 40 kilometrov, noge so vse bolj pekle, kilometri pa so se vse bolj vlekli. Prvih 25 kilometrov nadaljevanja je bilo precej ravninskih, v Solkanu pa se je začel tisti pravi sklepni del.
Zadnja vzpona sta bila peklenska
"Največ težav sem imel zadnjih 15 kilometrov, ko je treba premagati še zadnja klanca. Priznam, da so me tam kolena že kar pošteno bolela. Tam sem za trenutek celo zgrešil traso in naredil še kakšen dodaten kilometer. Na koncu se je vse lepo izšlo. Zelo sem zadovoljen, da mi je uspelo. Kolo se je odlično obneslo, za kar bi se še posebej rad zahvalil Intersportu," je po dobrih petih urah kolesarjenja v cilju razlagal 51-letni Ljubljančan, ki že razmišlja o tem, da bi se prireditve udeležil tudi prihodnje leto: "Zelo mi je bilo všeč, zato se lahko zgodi, da bom tudi prihodnje leto na tem maratonu."
V cilju je bil zelo zadovoljen. Premagal je svoj prvi kolesarski maraton in obljubil, da se bo v Goriška brda vrnil tudi prihodnje leto.