Ponedeljek, 3. 10. 2016, 18.31
7 let, 2 meseca
Bivak II na Jezerih
#MaleZmage: V osrčju Julijskih Alp uspešno rekonstruirali 80 let star bivak #foto
Po zaslugi članov Alpinističnega odseka Jesenice in številnih prostovoljcev je na nadmorski višini 2118 metrov v naročju Julijskih Alp zrasel nov bivak (Bivak II na Jezerih), ki je nadomestil prejšnjega, ta je zobu časa in vremenskim neprilikam kljuboval celih 80 let. Od letošnjega poletja stoji na skalnjaku poleg Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani in je odprt za javnost.
Rekonstrukcija prejšnjega, 80 let starega bivaka, je predstavljala zahteven organizacijski in izvedbeni zalogaj. Tako zaradi nadmorske višine (2118 m), težko dostopne lokacije visoko nad dolino Vrat, do katere ni markiranih poti (najlažje jo boste dosegli na poti od Turkovega in Poldovega rovta v dolini Vrat) in omejitev zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so zahtevale, da se ohranijo temelji, oblika in volumen prejšnjega bivaka.
Preberite še:
Spektakel 1.400 metrov nad tlemi #foto
Anže Čokl: Največja nevarnost so ljudje, ki se v gore odpravijo na podlagi impulzov #intervju
V Mojstrani po novem lahko obiščete prostor, ki ga v dolini niste vajeni
Vse o planikah na enem mestu - #intervju z Marjeto Keršič Vesel
Za rekonstrukcijo bivaka na 2118 metrih nadmorske višine v Julijskih Alpah so zaslužni prostovoljci in člani Alpinističnega odseka Jesenice in donatorji, ki so poskrbeli za material.
Kaj je bivak?
Bivaki so zasilna bivališča, kamor se v primeru vremenskih nevšečnosti ali drugih težav lahko zatečejo planinci. Uporaba je brezplačna in temelji na zaupanju. To pomeni, da planinci bivak za seboj pustijo v takšni obliki, v kakršni jih je pozdravil. Običajno so skromno opremljeni. Imajo le najnujnejšo opremo, kot so postelja, klop ali stol.
V slovenskih gorah je približno 15 bivakov, kamor se v primeru vremenskih nevšečnosti ali drugih težav lahko zatečejo planinci.
Postavljeni so na težje dostopnih in manj obljudenih predelih, do katerih markirane poti večinoma ne vodijo, ali pa na vznožjih vrhov, kjer ni planinskih koč. Zanje skrbijo planinska društva, stroškov in dela z vzdrževanjem pa je po naših podatkih kar precej.
Bivak pod Skuto je delo mednarodne ekipe, v kateri so poleg študentov z univerze Harvard in OFIS arhitektov sodelovali še podjetje AKT II iz Londona, športno društvo Freeapproved in planinsko društvo Ljubljana Matica, ter sponzorji in donatorji iz tujine. Številni med njimi so precej dotrajani in kličejo po obnovi, med njimi pa sta tudi dva novo postavljena. Bivak II na Jezerih, o katerem pišemo v tokratnem prispevku, in bivak pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se ga je oprijelo tudi ime harvardski bivak in velja za estetski in arhitekturni presežek.
Bivake so v slovenskem gorovju v obdobju med obema vojnama začeli postavljati člani Slovenskega gorniškega društva Skala, tako imenovani skalaši. Do 60. let prejšnjega stoletja, ko slovenske gore še niso bile tako oblegane kot danes, so bili bivaki zaklenjeni, danes pa so praviloma odklenjeni.
Bivak II na najboljši lokaciji v slovenskih gorah
Po besedah Anžeta Čokla, ki je bil tudi eden od pobudnikov zamenjave dotrajanega bivaka, je bivak II na Jezerih, znan tudi kot kralj med slovenskimi visokogorskimi bivaki, postavljen na najboljši lokaciji v slovenskih gorah (na uravnavi na Jezerih) z najlepšo panoramo in pogledom na severno steno Triglava.
Bivak II je znan tudi kot kralj med slovenskimi visokogorskimi bivaki.
Bivak II iz leta 1936 lahko obiščete v Mojstrani, kjer stoji na skalnjaku ob Slovenskem planinskem muzeju.
V znak spoštovanja do graditeljev – jeseniških skalašev, ki so prvotni bivak zgradili daljnega leta 1936, in je kar osem desetletij uspešno kljuboval zobu časa in vremenskih nevšečnosti, so nov bivak zasnovali po načrtih iz tistega časa.
Ker stoji v Triglavskem narodnem parku, so bili dolžni ohraniti temelje, obliko in volumen, pri postavitvi pa so uporabili najsodobnejše materiale, zunanjost pa je podobna prvemu bivaku.
Dodali so mu le nekaj izboljšav, na primer steklo, ki so ga izdelali prav posebej v ta namen, ter dve univerzalni vtičnici na sončne celice in majhen akumulator, kjer je mogoče napolniti mobilni telefon. "K projektu so pristopila sama slovenska podjetja, ki so v tem očitno prepoznala pozitiven značaj," je povedal Čokl.
V bivak II se naenkrat lahko zateče do šest pohodnikov. Na voljo ima dve vtičnici na sončne celice, skupno ležišče, v prostoru so še klop, zložljiva miza in priročno skladišče.
Bivak hkrati sprejme do šest obiskovalcev, ki si delijo skupno ležišče, v prostoru so še klop, zložljiva miza in priročno skladišče.
Pred 80 leti na hrbtih, danes s helikopterjem
Zanimivo je, da so prvi graditelji bivaka ves material na 2118 metrov znosili na hrbtu, medtem ko jim je bilo to danes prihranjeno, saj so ga na planoto prepeljali s helikopterjem Slovenske vojske. Ta je star bivak tudi odpeljal v dolino.
Pred 80 leti so graditelji ves material na Jezera znosili na hrbtih, pri rekonstrukciji jim je bil v veliko pomoč helikopter Slovenske vojske.
Preverjene tehnične rešitve, ki so najboljše tudi po 80 letih
Bivak, ki ga je na osnovi prvotnega načrta bivaka iz leta 1936 zasnoval Karel Korenini, je skonstruiral Darko Bernik, ki je priznal, da so se pri izvedbi projekta učili predvsem od prednikov.
Že preverjene gradbene rešitve so graditelji nadgradili in izboljšali. Načelnica AO Jesenice Maja Perko mu je zaželela, da bi tudi ta zdržal osem desetletij, tako kot prejšnji.
"Preverjeno rešitev bivaka, ki je ekstremnim razmeram visokogorja - orkanskim sunkom vetra, izjemnim količinam snega, mraza in tudi sončne pripeke - uspešno kljubovala 80 let, smo nadgradili in izboljšali," je povedal Bernik.
"Dejansko ni tako starih sodobnih rešitev oblik, materialov in detajlov, ki bi v praksi pokazali, da delujejo. Ker je okolje občutljivo, pristop zahteven in morebitna popravila izjemno težka, smo z novim bivakom ohranili preverjene tehnične rešitve, ki več kot očitno delujejo v resničnem življenju.”
Bivak II na Jezerih je odprt od konca septembra.
Bivak je bil konec septembra predan svojemu namenu, načelnica AO Jesenice Maja Perko pa mu je zaželela, naj utrujenim in premrzlim planincem odlično služi vsaj naslednjih 80 let.
3