Nedelja, 23. 2. 2020, 8.02
4 leta, 2 meseca
14. Festival gorniškega filma
Teden dni, v katerem bodo na svoj račun prišli ljubitelji alpinizma, plezanja in popotniških zgodb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,33
1
Jutri se bo s projekcijo celovečernega filma z naslovom Sladki rekviem v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 14. Festival gorniškega filma. Rdeča nit festivala so filmi o gorski kulturi in naravi, pečat pa mu bodo dodale ženske, protagonistke v več filmih. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji alpinističnih, plezalnih in popotniških zgodb - tako v filmih kot na predavanjih Jima Doninija, Jere Musič, Davida Debeljaka, Milana Romiha in Tomaža Jakofčiča ter spominskem večeru prvih himalajskih odprav.
Trailer 14.FGF from Festival gorniškega filma on Vimeo.
Med 24. februarjem in 1. marcem 2020 bodo v Cankarjevem domu, Mestnem kinu Domžale, celjskem Mestnem kinu Metropol, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Slovenska Bistrica v tekmovalnem programu zavrteli kar 37 filmov iz 20 držav v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura.
V Ljubljani, Domžalah, Celju, Radovljici in Slovenski Bistrici bo v okviru 14. Festivala gorniškega filma na ogled 37 filmov o alpinizmu, plezanju, avanturi, gorski naravi in kulturi.
Usoda tibetanskih beguncev kot uvod v festival
Letošnji Festival gorniškega filma bo v ponedeljek, 24. februarja, v Cankarjevem domu uradno odprl celovečerec Sladki rekviem, ki skozi zgodbo glavne junakinje Dolkar ganljivo in dramatično predstavlja usodo tibetanskih beguncev.
Na ogled bo še pet celovečernih filmov, že nagrajenih na gorniških festivalih v tujini.
Film Teža vode navdihuje z zgodbo Erika Weihenmayerja (sicer prvega slepega človeka na Everestu) in njegovega kajakaškega spusta po Grand Canyonu, dokumentarec Klavir v Zanskar odstira svet na robu sprememb skozi prizmo uglaševalca klavirjev, ki dobi naročilo za dostavo sto let starega klavirja iz Londona v odmaknjeno himalajsko vas, alpinistični film Zadnja gora predstavi poljsko odpravo na zadnjega himalajskega velikana, ki pozimi ostaja nepreplezan - K2, in odmevno reševanje na sosednjem Nanga Parbatu, Sanjska dežela oriše pobeg iz civilizacije v majhno leseno kolibo v norveških gorah, film Čolite pa se posveča zgodbi bolivijskih gospodinj, ki prestopijo meje tradicionalnega življenja žensk v Andih in se odločijo povzpeti na Aconcaguo, najvišjo goro Južne Amerike.
Poleg Sladkega rekviema in Čolit so ženske protagonistke v več filmih, tudi v srednjemetražnih: Ani, nune iz Yaqen Gara z utripom velikega budističnega naselja v vzhodnem Tibetu in Hčere Karakoruma, v katerem na poti proti vrhu spremljamo prvo generacijo bodočih gorskih vodnic v osrčju Karakoruma.
Kratki film Isabella spregovori o vzponu prve ženske na Mont Blanc leta 1876 (igra jo nemška alpinistka Ines Papert, v njem nastopa tudi slovenski alpinist Luka Lindič), Visoka šola predstavlja izjemen podvig vzhajajoče zvezde plezanja Nine Williams, Daleč stran pa prvenstveni ženski vzpon v odročnih kitajskih gorah.
14. Festival gorniškega filma prinaša predavanja Jima Doninija, Jere Musič, Davida Debeljaka, Milana Romiha in Tomaža Jakofčiča ter spominski večer prvih himalajskih odprav Od Trisula do Anapurn.
Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji plezanja in alpinizma. V filmu Projekt Patan se v družbi belgijskih, francoskih in argentinskih alpinistov, ki posrečeno združujejo raziskovanje, glasbo in zabavo, preselimo v neraziskano gorovje v Pakistanu, film Slepo plezanje prinaša zgodbo slepega plezalca Jesseja Duftona, čigar plezalna raven, kljub težavam z vidom, vztrajno raste.
Pustolovščina Changabang – včeraj in danes je odlična priložnost za razmislek, zakaj se ljudje izpostavljamo nevarnostim v gorah, Cona smrti: Nanga Parbat je film o edinstveni odpravi Rusov in Italijana, ki želijo brez kisika osvojiti Nanga Parbat in odsmučati z vrha, v filmu Vrv pa si nekdanja soplezalca Muhamed Gafić in Željko Rudan, navezana na skupno vrv, zaupata najgloblje misli o vojni in vztrajanju.
Na ogled bodo tudi trije filmi slovenskih ustvarjalcev: Smučanje po ognjenem obroču Mihe Deisingerja in Ivice Kostelića, zgodba o štirih prijateljih, ki se podajo na smučarsko pustolovščino daleč v osrčje Islandije, Latok 1 Urške Pribošič, v katerem spremljamo slovensko-britansko navezo Aleša Česna, Luke Stražarja in Toma Livingstona pri vzponu v severnem ostenju karakorumskega sedemtisočaka, za katerega so prejeli tudi zlati cepin, ter Edspedicija o 24-urnem podvigu Eduarda Žalarja od podvodnega do zimskega Triglava.
V spremljevalnem programu bo mogoče ob arhivskih posnetkih in v družbi takratnih akterjev podoživeti slovensko oranje himalajske ledine Od Trisula do Anapurn na prvih jugoslovanskih alpinističnih odpravah (JAHO) Trisul (1960), Kangbačen (1965) in Anapurna II in IV (1969), si ogledati Kino koncert, neme filme z živo glasbo ter spoznati slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu.
Slovensko občinstvo bo lahko prisluhnilo tudi petim predavateljem. Američan Jim Donini se že več kot pol stoletja vrača k navpičnim granitnim stolpom Karakoruma in Patagonije, kjer so legendarne njegove avanture na Latoku 1 in Torre Eggerju, na vrh katerega je opravil celo prvi vzpon.
Jera Musič bo obudila spomine, kako je lani, pri rosnih 19 letih, kot prva Slovenka prehodila 3500 kilometrov dolgo Apalaško pešpot, s plezalcem Davidom Debeljakom bomo doživeto raziskovali strme stene po vsem svetu in zrli v zvezdno nebo, Milan Romih bo predstavil svojo bogato alpinistično pot in nov roman Skozi trave oblakov, Tomaž Jakofčič pa prelomne vzpone in odprave, ki so krojile njegov alpinizem, filozofijo in način življenja.
1