SiolNET. Sportal Naj planinska koča
4,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Virtualni zipline s Triglava

Po zaslugi sodobne tehnologije: sestop s Triglava, kot ga še ni bilo #video #foto

4,35

termometer

virtualni zipline triglav
V Slovenskem planinskem muzeju se bo po novem s Triglava mogoče spustiti kar po ziplinu. "Varno, v natikačih in brez helikopterske pomoči," namigne Matjaž Podlipnik, koordinator za turizem v Občini Kranjska Gora, ki je pomagal pri prikazu interaktivne novosti. Foto: Peter Podobnik/Sportida

V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je z današnjim dnem zaživela težko pričakovana novost – virtualni zipline s Triglava –, ki se je poleg želje po dodatni popestritvi interaktivne muzejske ponudbe rodila predvsem zaradi nerealnih predstav turistov o vzponu na najvišji slovenski vrh.

"Na recepciji Slovenskega planinskega muzeja smo opazili, da je čedalje več planincev, ki so bolj turisti kot planinci v pravem pomenu besede, in si predstavljajo, da se bodo na Triglav lahko povzpeli v natikačih, v enem dnevu in brez kondicije," je uvodoma povedal koordinator za turizem v Občini Kranjska Gora Matjaž Podlipnik.

Obiskovalci si morajo najprej nadeti plezalni pas in varnostno čelado ... Obiskovalci si morajo najprej nadeti plezalni pas in varnostno čelado ... Foto: Peter Podobnik/Sportida

Sam meni, da takšne nerealne predstave izvirajo predvsem iz dejstva, da so tujci vajeni Dolomitov, kjer se je na najbolj priljubljene vrhove možno zapeljati z gondolo, "obiskovalcem pa preostane le, da se na višini tri tisoč metrov dobesedno sprehodijo in z gondolo odpeljejo nazaj v dolino. Mnogi ob pogledu na zemljevid in ugotovitvi, da je Triglav visok 2864 metrov, mislijo: Pa saj bo šlo," nadaljuje Podlipnik.

... se opremiti z VR-očali in potovanje s Triglava se lahko začne. ... se opremiti z VR-očali in potovanje s Triglava se lahko začne. Foto: Peter Podobnik/Sportida

"Zato ni redko, da na recepcijo dobimo človeka brez kakršnihkoli izkušenj s planinarjenjem, z nahrbtnikom, primernim zgolj za piknikovanje, in brez opreme, ki ga zanima, ali se je do Triglava bolje povzpeti z doline Krme ali je bolje iti čez Prag.

Večino takih primerov sicer še pravi čas preusmerimo, tiste, ki jih ne, pa se običajno znajdejo v medijih. Ko smo razmišljali, kaj bi lahko storili, da bi turiste prepričali, naj raje ostanejo v dolini, in jim hkrati na varen način omogočili obisk Triglava, je v šali padla ideja, kaj pa če bi poskrbeli za zipline s Triglava. No, v samo nekaj mesecih – ideja se je rodila spomladi – so besede 'meso postale'," je najnovejšo interaktivno pridobitev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani opisal sogovornik.

Virtualni planinci si lahko s pomočjo tridimenzionalne grafike ogledajo vrhove v Triglavskem pogorju. Virtualni planinci si lahko s pomočjo tridimenzionalne grafike ogledajo vrhove v Triglavskem pogorju. Foto: Peter Podobnik/Sportida

Za uresničitev ideje je poskrbela ekipa VR team, ki je izdelala 3D-animacijo Triglavskega pogorja, ki jo uporabnik med nihanjem v plezalnem pasu, pritrjenem na posebno piramidno stojalu, opremljen s čelado opazuje skozi posebna VR-očala. Med drsenjem s Triglava potuje mimo Severne triglavske stene, mimo Cmira, se za las izogne kozorogu, nadaljuje pot nad dolino Vrata, opazuje Triglavsko Bistrico in na koncu pristane na travniku zraven planinskega muzeja.

virtualni zipline triglav Foto: Peter Podobnik/Sportida

"Varno, v natikačih in brez helikopterske pomoči," pripomni Podlipnik. Med potovanjem se virtualni planinec s pomočjo tridimenzionalne grafike razgleduje na vse strani, nekateri vrhovi so tudi poimenovani … nihanje v pasu pa mu daje občutek drsenja.

Oglejte si prispevek Planet TV:

Slovenski planinski muzej je bil leta 2017 izbran za najboljši slovanski muzej, poleg bogate dediščine slovenskega alpinizma in gorskega reševanja pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi prvi slovenski reševalni helikopter ter Bivak II, pločevinasto zatočišče, ki so ga jeseniški ljubitelji gora leta 1936 postavili visoko nad dolino Vrat, na planoto Na Jezerih, na nadmorski višini 2.118 metrov, leta 2016 pa s helikopterjem preselili v dolino. Bivak stoji v neposredni bližini Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, štiri zaporedne pod zemljo vkopane sobe pa služijo kot prostor doživetij.

Pred Sovenskim planinskim muzejem je razstavljen Bivak II, pločevinasto zatočišče, ki je od leta 1936 kraljevalo na planoti Na Jezerih, na nadmorski višini 2.118 metrov, leta 2016 pa so ga s helikopterjem preselili v dolino. Pred Sovenskim planinskim muzejem je razstavljen Bivak II, pločevinasto zatočišče, ki je od leta 1936 kraljevalo na planoti Na Jezerih, na nadmorski višini 2.118 metrov, leta 2016 pa so ga s helikopterjem preselili v dolino.

Svoje mesto v muzeju – v prostoru, ki je posvečen alpinizmu –  pa je dobila tudi množica dragocenih predmetov, ki so jih pridobili v majski akciji, ko so javnost pozvali k zbiranju predmetov z Everesta.

V zbirki je med drugim tudi cepin, ki ga je pokojni Stane Belak Šrauf leta 1979 uporabljal med vzponom na Everest, plezalni pas Vikija Grošlja in radioamaterska naprava, s pomočjo katere sta Slavko Šetina in Matjaž Culiberg v domovino posredovala informacije.

V Slovenskem planinskem muzeju so na ogled tudi dragoceni predmeti s prve jugoslovanske odprave na Everest leta 1979. V Slovenskem planinskem muzeju so na ogled tudi dragoceni predmeti s prve jugoslovanske odprave na Everest leta 1979. Foto: Peter Podobnik/Sportida

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin