Planinska koča na Sv. Jakobu (961 m)

Koča stoji na razgledni točki na zahodnem grebenu Potoške gore zraven cerkve sv. Jakoba, ki je bila prvič omenjena leta 1415, ob turških vpadih pa so se vanjo zatekali okoličani. V okolici cerkve so odkrili tudi arheološke najdbe iz pozne rimske dobe. 

Prizadevni planinci iz tovarne Iskra so takratnemu  vodstvu Iskre predlagali, da na pogorišču nekdanje mežnarije zgradi planinsko kočo. Iskra je pobudo sprejela, odkupila zemljišče in pogorišče ter zgradila kočo v slogu stare gorenjske hiše, ki se lepo vključuje v okolje.

Koča je bila dograjena in odprta 12. novembra 1988 ter izročena v brezplačno upravljanje takratni Planinski sekciji Iskra.

Leta 2017 je koča prešla v lastništvo novoustanovljene občine Preddvor, ki je kočo v brezplačno upravljanje predala Planinskemu društvu Preddvor. 

Sv. Jakob je zaradi lepega razgleda priljubljena izletniška točka planincev in domačinov iz Podgorja, prav radi pa se na njem ustavljajo tudi planinci pri vzponih na bližnje vrhove.

Razgled

Z Jakoba je zelo lep razgled. Na vzhodni strani se v bližini dvigajo gozdnata pobočja Potoške gore in Javorjevega vrha, na jugu se širi gorenjska ravnina od Ljubljankse kotline do Kranja, Bleda, Radovljice in drugih krajev. Razgled pa sega še naprej proti jugu prek Polhograjskega hribovja do Javornikov in Snežnika. Ob vznožju lepo vidimo Preddvor, Kranj, sosednje kraje in dolino Kokre v smeri proti Kranju. Od juga proti zahodu se nad gorenjsko ravnino dvigajo Škofjeloško hribovje, Jelovica in Pokljuka, zadaj pa vidimo panoramo vzhodnih Julijcev s Triglavom. Na severni strani se pne Storžič, ki ga vidimo od vznožja do vrha, desno od njega je travnata Zaplata s Hudičevim borštom, levo pa Kriška gora s Tolstim vrhom.