SiolNET. Sportal Naj planinska koča
2,70

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Anica in Lojze Lotrič, oskrbniški par s Krekove koče na Ratitovcu (3.)

Planinska koča, kjer si vsak tretji zaželi enako: ratitovški flancat

2,70

termometer

Krekova koča na Ratitovcu
Foto: Osebni arhiv

65-letni Lojze in leto dni starejša Anica Lotrič iz Železnikov sta že več kot dve desetletji srce in duša Krekove koče na Ratitovcu, ene od desetih finalistk akcije Naj planinska koča 2016. "Naš rezultat in uspeh ni delo samo naju dveh," poudarja Lojze, "ampak 40 ljudi, ki nama v prometnem obdobju priskočijo na pomoč."

Krekova koča stoji tik pod Gladkim vrhom, na višini 1642 metrov, na vršnem slemenu Ratitovca. Koča je relativno lahko dostopna, zato je med njenimi obiskovalci vedno več družin z majhnimi otroki. Prvo kočo so odprli že leta 1925, tudi ta je nosila ime po dr. Janezu Kreku (1865–1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je menda rad zahajal na Ratitovec, a je bila med drugo svetovno vojno požgana.

V prvem gostinskem prostoru je kmečka peč, kjer si planinci lahko posušijo oblačila in v hladnem obdobju ogrejejo premraženo telo. V prvem gostinskem prostoru je kmečka peč, kjer si planinci lahko posušijo oblačila in v hladnem obdobju ogrejejo premraženo telo. Foto: Alenka Teran Košir

Na starih temeljih so člani Planinskega društva Železniki postavili novo. Odprli so jo julija 1954, 14 let pozneje so zgradili še prizidek, leta 1987 pa so jo razširili še s sanitarnim prizidkom z zimsko sobo. V zadnjih letih je bila koča temeljito obnovljena in posodobljena, že 22 let pa zanjo skrbita zakonca Anica in Lojze Lotrič.

Med obiskovalci Krekove koče na Ratitovcu je vedno več družin z majhnimi otroki. Med obiskovalci Krekove koče na Ratitovcu je vedno več družin z majhnimi otroki. Foto: Alenka Teran Košir

Pogoj: brez otrok nikamor

"Začelo se je tako, da naju je kolega nagovarjal, da bi začela delati na Ratitovcu. Pristala sva, a le pod pogojem, da so z nama v koči lahko tudi najini trije otroci, ki so bili takrat še predšolski. Začelo se je z uvajanjem, nato pa s postopnim delom. Prvi dve leti sva dežurala le ob koncih tedna, potem pa je žena, ko je ostala brez zaposlitve, razširila sodelovanje. Prvo leto je na Ratitovcu ostala tri tedne v kosu, jaz pa sem ji, poleg redne službe orodjarja v Železnikih, pomagal v popoldanskih urah," je zametke njune oskrbniške zgodbe povzel Lotrič.

S Krekovo kočo upravlja Planinsko društvo za Selško dolino Železniki. To je njena vodstvena ekipa. S Krekovo kočo upravlja Planinsko društvo za Selško dolino Železniki. To je njena vodstvena ekipa. Foto: Osebni arhiv

Začetki so bili zahtevni, priznava. "Anica je bila prepričana, da njena kuha ni na zadosti visoki ravni, a jo je legendarna oskrbnica Tonka, ki danes skrbi za Tonkino kočo pod Vršičem, prepričala v nasprotno. Pomagala ji je tudi z nasveti in jo prepričala, da je vse mogoče, če le imaš voljo," je povedal Lotrič.

Krekova koča na Ratitovcu Foto: Osebni arhiv

Od zore do mraka

"Kdor hribov nima rad, kot oskrbnik nima kaj početi. Vstajava ob 5. uri zjutraj, pa pred 22. ali 23. uro nikoli ne leževa spat, ker so ljudje pri nas ves dan," dodaja. Zgodaj je treba vstati zato, da se pripravi vse potrebno za kuhanje enolončnic, razloži. "Kuha seveda žena, jaz pa ji pomagam. Ves teden sva sama. Jaz skrbim za strežbo in pomivanje, žena pa za kuharijo."

Prijaznost in uslužnost sta ključ do uspeha

Zaveda se, da je obiskovalcem koče treba ustreči, tudi če so njihove zahteve včasih težko razumljive. "Vedno je treba biti prijazen in strankam pomagati, kolikor se le da. Modne muhe in čudaške zahteve so pri nas k sreči zelo redke. Naši gostje so večinoma zelo normalni, če se tako izrazim. Sicer se vmes najde tudi kak posebnež, a ti so v manjšini," poudarja. "Planinci, ki so večkrat v gorah, poznajo razmere in ne pričakujejo luksuza. V gorah ga pač ni."

V ekipi, ki skrbi za Krekovo kočo na Ratitovcu je več kot 40 oseb, glavna, pa čeprav te besede ne marata, pa sta zakonca Lotrič. V ekipi, ki skrbi za Krekovo kočo na Ratitovcu je več kot 40 oseb, glavna, pa čeprav te besede ne marata, pa sta zakonca Lotrič. Foto: Osebni arhiv

Uspeh je plod dela 42 ljudi

V razširjeni ekipi, ki skrbi za Krekovo kočo na Ratitovcu, je 42 ljudi, ki priskočijo na pomoč predvsem v najbolj prometnem obdobju. "Z ženo sva stalno tu, no, razen kadar si privoščiva krajši dopust, preostali pa se menjavajo. Uspeh in prepoznavnost naše koče tako ni delo samo naju dveh, ampak vseh 40 ljudi, tudi hči in njen mož sta nama v veliko pomoč.

Nekateri so odgovorni za organizacijo izletov, drugi pomagajo v koči. Sestavili smo deset ekip in vsaka je usposobljena za samostojno delo," je povedal Lotrič, ki je tudi predsednik PD Za Selško dolino Železniki, ki je lastnik koče. Tam je naš sogovornik prehodil več uvajalnih stopnic. Med drugim je bil tudi ekonom, kar pomeni, da je bil zadolžen za oskrbo koče, od leta 2000 pa je predsednik društva.

Krekova koča na Ratitovcu Foto: Alenka Teran Košir

Kočo so v zadnjih letih povsem prenovili, ostalo je samo ogrodje, pripoveduje Lotrič. Zgradili so čistilno napravo in rezervoar, ki jim zagotavlja zadostno zalogo vode, povsem so obnovili tovorno žičnico, s katero oskrbujejo kočo in žičniško postajo. Odplačali so vsa posojila, zato že kujejo nove načrte. Med njimi je tudi postavitev novega bivaka v bližini koče.

Načrtujejo postavitev novega bivaka

Ker je Krekova koča planinska koča prve kategorije, pomeni, da mora imeti tudi zimsko sobo. "To je zdaj nadomeščal bivak poleg koče, ki pa je zanemarjen in ni primeren za planince. Trenutno urejamo lastništvo in ko bo to urejeno, bomo parcelo odkupili in na tem mestu postavili nov bivak. To je naša prva naloga, računamo, da jo bomo izpeljali v prihodnjem letu, ko bo društvo praznovalo 110-obletnico obstoja," je napovedal Lotrič, ki se z ženo za sprostitev najraje umakne – kam drugam kot v hribe. "Na leto, seveda ne poleti, ko je pri nas vrhunec sezone, narediva tudi po 40 planinskih tur v hribe proč od Ratitovca, pa tudi tuja gorstva nama niso tuja," se nasmehne oskrbnik.

Kuharici, ki skrbita za to, da je ratitovška kulinarična atrakcija vedno na voljo. Po ratitovškem flancatu povprašuje vsak tretji obiskovalec Krekove koče. Kuharici, ki skrbita za to, da je ratitovška kulinarična atrakcija vedno na voljo. Po ratitovškem flancatu povprašuje vsak tretji obiskovalec Krekove koče. Foto: Alenka Teran Košir

Vsak tretji si privošči ratitovški flancat

Ponosno se je razgovoril tudi o kulinarični posebnosti, po kateri slovi Krekova koča. Gre za flancate, ki so jih na Ratitovcu pekli že pred prihodom zakoncev Lotrič, a prav na pobudo zdajšnje oskrbnice. "Žena je flancate pogosto pripravljala tudi doma, potem pa je neko nedeljo oskrbnikom predlagala, naj poskusijo s flancati. Pred 21 leti so jih pripravili prvič in v hipu so pošli. Tako se je začelo. Danes jih ob nedeljah prodamo tudi med 400 in 500 kosi. Še vedno vse delamo ročno, tako kot doma. Imamo sicer stroj za pripravo testa, a je prepočasen za naše potrebe, poleg tega nam ne omogoča take kakovosti, kot če ga izdelamo ročno."

Vsak tretji gost si privošči flancate, drugi povprašujejo tudi po kislem mleku in ajdovih žgancih ter enolončnicah, od ričeta in jote, ki morata biti na jedilniku vsak dan, potem so tu še zelenjavne juhe in telečja obara.

Ob nedeljah jih prodajo tudi 500. Ob nedeljah jih prodajo tudi 500. Foto: Alenka Teran Košir

Med obiskovalci je vedno več družin

Polovica gostov je stalnih, ti se združujejo v Klub prijateljev Ratitovca, ki privablja predvsem planince iz Sevške doline in Škofje Loke, druga polovica pa prihaja z vseh koncev Slovenije.

Zadnja leta je med obiskovalci Krekove koče vedno več družin, vedno bolj številni so tudi starejši, ki ne zmorejo več v visokogorje. "Nekateri se odpravijo tudi na obhodnico Ratitovec, ki vključuje 12 točk," pripoveduje Lotrič. "Sedem jih je na grebenu Ratitovca, pet pa na Sorški planini. Planinci si zanjo večinoma rezervirajo dva dneva. Primerna je tudi za družine.

Krekova koča na Ratitovcu Foto: Alenka Teran Košir

Obiskujejo nas tudi planinci, ki se odločijo za pešpot do Triglava. Štartajo v Ljubljani, Škofji Loki ali Kranju in pri nas prenočijo prvi ali drugi dan planinske ture. Prva točka je običajno Lubnik, druga pa Ratitovec, sledijo ji Črna prst, Komna, Sedmera triglavska jezera in na koncu vzpon na Triglav."

Za vašo najljubšo planinsko kočo lahko glasujete še do 12. septembra 2016. Za vašo najljubšo planinsko kočo lahko glasujete še do 12. septembra 2016. Foto: Alenka Teran Košir

Ste že glasovali za naj planinsko kočo 2016?

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin