SiolNET. Sportal Naj planinska koča
0,80

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Posvet: Planinska infrastruktura – podpora razvoju turizma ali zgolj njegov pastorek

Na PZS opozarjajo: Za planinske koče in planinske poti zmanjkuje denarja #video

0,80

termometer

planinska koča Krstenica planine pohodništvo
Foto: Aleš Zdešar (www.slovenia.info)

Ali so planinske koče in planinske poti pomemben del turizma ali zgolj nebodigatreba, ki sloni na plečih prostovoljcev, so se danes na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spraševali na posvetu z naslovom Planinska infrastruktura – podpora razvoju turizma ali zgolj njegov pastorek. Želijo si, da bi njihov glas slišala tudi širša javnost.

Planinska zveza Slovenije je danes v okviru sejma Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravila posvet na temo Planinska infrastruktura – podpora razvoju turizma ali zgolj njegov pastorek.

Kot je poudaril podpredsednik PZS in vodja komisije za koče in planinske poti pri CAA (Club Arc Alpin) Miro Eržen, je bil namen posveta opozoriti na dejstvo, da so planinske koče, ki so tesno povezane s številnimi športi na prostem (od turnega smučanja, gorskega kolesarstva, pohodništva, plezanja ...) in turizmom (gostinska ponudba, prenočišča), ter planinske poti del turistične infrastrukture in potrebujejo sistemsko pomoč države.

Vodja komisije za planinske koče in poti pri CAA ter podpredsednik PZS Miro Eržen o namenu posveta o položaju planinske infrastrukture:

posvet Foto: Siol.net

Eržen: Iščemo sistemske rešitve

"Želimo najti sistemske rešitve, da bomo planinsko infrastrukturo ohranjali in posodabljali na način, kot je to ob turizmu in ob vedno večjem turističnem obisku gora potrebno," je poudaril Eržen.

To pomeni, da vzdrževanje in posodabljanje planinske infrastrukture ne bo slonelo zgolj na plečih prostovoljcev, ampak bo deležno tudi državne pomoči, kot se to dogaja na Južnem Tirolskem, avstrijskem Koroškem in na Bavarskem v Nemčiji, kar so na današnjem srečanju predstavili predstavniki teh regij.

Triglavska jezera pohodništvo planinska koča Foto: Tomo Jeseničnik (www.slovenia.info)

Eržen je prepričan, da se iz teh primerov lahko marsičesa naučimo. "Če se država razglaša za turistično destinacijo, potem mora skozi to prizmo razumeti tudi planinsko infrastrukturo, ki jo treba usmerjati, razvijati in ohranjati. Iz primerov iz tujine se lahko naučimo tudi tega, da se k taki problematiki pristopa sistematično, z dialogom vseh deležnikov in ustreznim pristopom, ki prinaša rezultate."

V slovenskih gorah je več kot 7.000 ležišč

V Sloveniji je več kot 170 planinskih objektov, od tega 31 koč prve kategorije, 49 koč druge kategorije, 81 koč tretje kategorije in 17 bivakov. V slovenskih planinskih kočah je na voljo 7.400 ležišč in 10 tisoč sedežev. Dvanajst planinskih koč oskrbujejo s helikopterjem in 14 s tovorno žičnico.

Zgolj petina teh objektov je opremljena s komunalno čistilno napravo, dve sta priključeni na javno komunalno omrežje. "To je področje, ki žulji tudi nas," ob nizanju statističnih podatkov priznava Eržen.

Posveta se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vključno z državno sekretarko Evo Štraus Podlogar, ki je izpostavila, da aktivnosti v naravi sodijo med najpomembnejše produkte slovenskega turizma in da rešitve iščejo v integralnem smislu, predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter predstavniki občin in planinskih društev.

Eržen je opozoril, da je bil namen današnjega posveta tudi ta, da deležniki, ki so jim problematiko v preteklosti predstavili že večkrat, o težavah na terenu slišijo še iz prve roke. "Ne želimo samo tega, da se dialog nadaljuje, ampak da prinese tudi rešitve."

Intervju s podpredsednikom Planinske zveze Slovenije in vodjo komisije za koče in poti Mirom Erženom o perečih težavah planinske infrastrukture v Sloveniji bomo na siol.net objavili ob koncu tedna.

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • maremw / 31.01.2019. ob 22:14 +1 0

    Za 1 km dela na planinski poti v enem letu je PZ izplačala cca 1 eur....kdo se iz markacistov norca dela ???

    +1 0
  • Nichiren / 31.01.2019. ob 20:10 +1 0

    saj društva stroške preložijo na najemnike (oskrbnike)redka društva vlagajo v koče, tem vsa čast

    +1 0
  • Kili / 31.01.2019. ob 23:36 0 0

    Nobody, Nichiren, ostanita doma, ker nista vredna da kdaj stopita na planinsko pot, ki jo vzdržujejo markacisti na volonterski ravni, niti sanja se vama ne, kaj pomeni delati, vzdrževati... planinsko postojanko, če bi samo en deževen in en sončen vikend preživela v postojanki, bi kaj kmalu videla da se ne cedi med in mleko, kot se vama zdi tisti dve uri ob lepem vikendu v času kosila.

    0 0
delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin