Torek, 1. 5. 2018, 9.02
3 leta, 9 mesecev
Naj planinska koča
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1835 m)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Predstavljamo Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, ki je eden od kandidatov za naj planinsko kočo na Siol.net.
Dostop je po lesenih stopnicah. Dom stoji na južni strani tik pod vrhom Črne prsti (1844 m). Prvo kočo je na Planini za Liscem na bohinjski strani Črne prsti začelo že leta 1893 graditi SPD; to je bila prva slovenska planinska koča; slovesno so jo odprli 15. julija 1894 in poimenovali po Franu Orožnu (1853-1912), tedanjem predsedniku SPD. V 1. svetovni vojni je bila opustošena: SPD jo je leta 1921 popravilo in jo 9. julija 1922 ponovno odprlo. Leta 1934 so kočo povečali, otvoritev pa je bila 14. julija 1935.
Vpisna knjiga z žigom je v skrinjici na vrhu Črne prsti.
Decembra 1944 je bil dom požgan. PD Most na Soči je v planinsko postojanko preuredilo nekdanjo italijansko stražnico pod vrhom; kočo so odprli 20. avgusta 1954. Leta 1959 je kočo prevzelo PD Podbrdo, ki jo je naslednje leto obnovilo. Leta 1965 so dogradili nadstropje ter postavili bivak z zimsko sobo. Otvoritev povečanega in obnovljenega doma je bila 7. avgusta 1966, ko so ga tudi poimenovali po Zorku Jelinčiču (1900-1965), zaslužnem primorskem borcu in planincu.
Kapaciteta je naslednja: sobe za dve osebi - 8 postelj, skupna ležišča - 30 postelj, zimska soba - 2 postelji; v zimski sobi sta dve ležišči in štedilnik (gorivo je treba prinesti s seboj); WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, agregat in fotovoltne celice za električno razsvetljavo, radijska zveza.
Razgled
Proti vzhodu vidimo greben Spodnjih Bohinjskih gora, za njim Ratitovec, v ozadju pa vrhove Kamniških Alp; od vzhoda proti jugu drsi pogled od Škofjeloškega pogorja z Blegošem do Porezna in Kojce, na zgornji del Baške grape s Podbrdom, na južne strmali Spodnjih Bohinjskih gora nad dolinama Bače in Koritnice, na Idrijsko hribovje in Trnovski gozd ter še naprej na Nanos, Javornike in Snežnik; proti zahodu vidimo Spodnje Bohinjske gore proti Rodici, v ozadju Krn, levo Matajur in ob dobri vidljivosti tudi Furlansko nižino in Jadransko morje; proti severu se pogled ustavi na Bohinjski dolini z jezerom, na Komni in vrhovih nad njo, na Pokljuki in vrhovih od Tosca do Debele peči in Karavankah v ozadju ter na veličastni skupini osrednjega dela Julijcev s Triglavom.
