Sreda, 8. 8. 2018, 17.21
5 let, 8 mesecev
Naj kotički v slovenskih gorah (4.) – Anja Zavrl
Anja o sončnih vzhodih v gorah: Splača se biti potrpežljiv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Anja Zavrl se v gore najraje odpravi v družbi svoje psičke Lady.
Anja Zavrl je mlada pohodnica, ki ji na družbenem omrežju Instagram sledi že več tisoč ljudi. Njeni gorski podvigi so na rednem urniku, saj so zanjo pomemben odmik od stresa. Pravi, da se v višine najraje odpravi v družbi svoje psičke Lady, v planinskih kočah pa si najraje privošči ajdove žgance z ocvirki. Zaupala nam je, kateri so njeni najljubši gorski kotički in kaj ne sme manjkati v njenem nahrbtniku, ko se odpravi na pot.
Kateri so vaši TOP 3 najljubši kotički v slovenskih gorah?
Veliki vrh (Košute) - 2.088 metrov
Pot začnemo na večjem označenem parkirišču pod kmetijo pri Matizovcu (v Podljubelju pri Tržiču). Pot je zelo dobro označena, na nekaterih mestih precej strma in izpostavljena, a če ste vajeni obiskov gora, bo za vas mačji kašelj. Od izhodišča pa vse do vrha je v prijetnem tempu približno 3 ure hoda.
Planinska pot nas vodi skozi gozd mimo doma na Kofcah, kjer se lahko tudi okrepčamo. Po krajšem postanku nadaljujemo mimo označene poti, na razcepu pa nas usmeri levo, kjer se po daljši prečki povzpnemo najprej na greben, pot po katerem pas popelje na najvišjo točko, meni najljubši Veliki vrh.
Že na grebenu imamo krasen pogled na Šentansko dolino, Košutin greben, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke.
Vrtača - 2.181 metrov
Pot je delno zahtevna, a prav tako dobro označena, do vrha nas privede v približno treh urah in pol. Pot lahko začnemo po starem, a danes zapuščenem smučišču ob vznožju melišč Begunjščice in se povzpnemo najprej do doma na Zelenici.
Od tu nadaljujemo za kočo ob desni strani in prečimo stari del zgornjega smučišča, nato se prek kratkega travnatega pobočja takoj za kočo povzpnemo skozi gozd, ki preide v pas ruševja.
Dolga prečna pot nas ob prelepih razgledih privede preko melišča in skalnatega južnega pobočja do razpotja poti s Stolom, kjer se držimo markacij v smeri vrha Vrtače. Tu pot postane nekoliko težja, privede nas na greben, od koder je še približno 20 minut hoje do vrha.
Debela peč - 2.014 metrov
Pot je označena kot lahka označena pot, čas hoje pa znaša približno dve uri. Ko se po cesti skozi mogočne gozdove pripeljemo na Pokljuko, se z glavne ceste odcepimo na desno. Z manjšega parkirišča nadaljujemo peš in se po kolovozu najprej povzpnemo do planine Lipanca, od koder pa pot nadaljujemo po malce slabše označeni poti vse do prostranega grebena. Tu se držimo grebenske poti. Priporočam krožno pot (Debela peč, Brda, Mrežce, Lipanski vrh).
Kje v hribih ste doživeli najlepši sončni vzhod ali zahod?
Najlepši sončni vzhod sem doživela že na prej omenjem Velikem vrhu (Košuti). Spomnim se, da je bilo ob prihodu na greben vreme povsem oblačno in vetrovno.
Rahlo razočarana in nergava sem bila prepričana, da ne bo nič s prelepim razgledom, nato se je v hipu razjasnilo in sonce je obsijalo greben, ki se je kopal v debeli ''smetani'' oblakov.
Težko opišem z besedami občutke, ampak tega trenutka ne bom pozabila nikoli. Včasih se splača biti potrpežljiv in vse se zgodi ob svojem času.
Katera jed vam v hribih najbolj tekne?
Najrajši imam ajdove žgance, zabeljene z ocvirki in mlekom. Spominjajo me na otroštvo, ko smo skopaj s starši hodili v hribe. So mi pa na planini Šija enkrat postregli tudi najbolj neobičajno jed v hribih. To so bili gratinirani ajdovi štruklji, zaviti v panceti.
Pot v hribe: z družbo ali sami in zakaj?
Običajno hodim v prijetni družbi prijateljev in naših kosmatih štirinožcev. Pot do cilja mine hitreje, je bolj zabavna in sproščena. Sama ne grem skoraj nikoli, saj me običajno spremlja moja psička Lady. Tudi če sva sami, zna popestriti vso pot, ko mi pod noge polaga palice ali storže.
Katere prigode ob obisku slovenskih gora ne boste pozabili?
Z mojo psičko Lady sva lovili sončni vzhod. Tisto jutro je bilo zelo megleno, a sva se optimistično odpravili naprej. Ker se nama je mudilo, sva hodili hitro in po bližnjici, ko sva se naenkrat znašli spet na parkirišču. Da – naredili sva krog (smeh, op. p.).
Naštejte tri stvari, ki bi jih v nahrbtniku najbolj pogrešali in ki ne smejo manjkati na nobeni pohodniški poti.
Vedno je v mojem nahrbtniku trak za lase ali kapa, ker je v hribih tako spremenljivo vreme. Ne manjka niti veliko vode, tudi prva pomoč.
Zapisovanje spominov ali fotografiranje? Za kaj se pogosteje odločate, da ovekovečite trenutek?
Sama imam raje fotografijo. Seveda pod njo včasih zapišem tudi kakšno anekdoto, ki toliko bolj dopolni tisti ujeti trenutek. Saj veste, za lepše in bolj žive spomine, ki mi bodo na stara leta izvabili nasmeh.
