Sreda, 4. 7. 2018, 18.00
5 let, 9 mesecev
Hike 4 Botrstvo
Angleški učitelj bo za Botrstvo prehodil 600-kilometrsko Slovensko planinsko pot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
Britanec Alex Jordan se je danes zjutraj v Mariboru podal na 600 kilometrov dolgo planinsko pot (SPP), ki vodi od Mariborskega Pohorja do Ankarana. 42-letni učitelj angleškega jezika, ki bo najverjetneje prvi Britanec, če ne to, pa vsaj prvi Valižan, ki bo prehodil SPP, bo med potjo zbiral sredstva za dobrodelni projekt Botrstvo. To je tudi razlog, da se projekt imenuje Hike 4 Botrstvo (Planinari za Botrstvo).
Za Slovensko planinsko pot, ki povezuje najpomembnejše točke na trasi med Mariborom in Ankaranom, je Alex Jordan, učitelj angleškega jezika v Sloveniji, prvič slišal pred desetimi leti. "Za Slovensko planinsko pot sem izvedel od ameriškega kolega, ki tako kot jaz živi v Sloveniji, in že takrat sem se navdušil. Vse od takrat sem razmišljal o tem, da bi pot prehodil v enem kosu," je dan pred odhodom na enomesečno planinsko pustolovščino pripovedoval Jordan, ki v Sloveniji s premori živi že od leta 2006.
"Pravi Slovenec"
Nekaj let je živel v Mariboru, življenje si je leta 2015 ustvaril v Ljubljani. Na Triglav, ki je najvišja točka Slovenske planinske poti, se je povzpel že leta 2012. "Torej sem že pravi Slovenec," se je pošalil.
V Sloveniji živeči Britanec oz. Valižan Alex Jordan namerava v prihodnjih 28 dneh prehoditi Slovensko planinsko pot.
Alexa Jordana boste lahko spremljali na več kanalih, lahko pa se mu tudi pridružite.
Svojo lokacijo bo dnevno objavljal na Facebooku.
Spletna stran: https://www.alexjordan.si/hike4botrstvo
Facebook stran: https://www.facebook.com/events/629362507450948/
"Za pot me je dodatno spodbudilo pripovedovanje moje študentke Blažke, ki je slovensko transverzalo v mesecu dni prehodila lani. Zahvaljujem se ji za inspiracijo," je sporočil 42-letni učitelj, ki je na pol Anglež, na pol Valižan, živi pa z dekletom Leo, ki je na pol Slovenka in na pol Hrvatica. "SPP moram končati najpozneje do 31. julija, ko dekle praznuje rojstni dan. Bolje, da bom takrat doma, sicer …"
Pričakuje, da mu bo največ preglavic povzročalo nestanovitno vreme. "Na prvem mestu je varnost, zato se v slabem vremenu prav gotovo ne bom potikal po gorah. Nima smisla."
S hribolazenjem se ukvarja že več kot deset let, vsak prost trenutek nameni pobegu v gore, zato se kilometrine in višinskih metrov ne boji. Računa, da bo na dan prehodil od 20 do 25 kilometrov, odvisno od vremena in zahtevnosti terena. Prenočeval bo v planinskih kočah, njegov nahrbtnik je tik pred odhodom tehtal okoli šest kilogramov.
Kaj je Slovenska planinska pot?
Slovenska planinska pot je prva vezna planinska pot na svetu. Gre za eno najbolj znanih in priljubljenih poti v Sloveniji, po kateri se vsako leto sprehodijo številni ljubitelji gora, po njenem zgledu pa so podobne poti začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.
Kako veste, ali ste na pravi poti?
SPP, ki se je pred osamosvojitvijo Slovenije imenovala Slovenska planinska transverzala, je nastala na pobudo Ivana Šumljaka (1899-1984). Speljana je od Maribora, čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa vse do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s Knafelčevo markacijo, prepoznate jo po značilnem rdečem krogu in beli piki ter številki 1.
Zakaj je Slovenska planinska pot sploh nastala?
Vse skupaj se je začelo z markiranjem Pohorja, pri katerem je sodeloval tudi Šumljak. A idejnemu očetu SPP to ni zadostovalo. Ko je, tako je zapisal v svojih spominih, nekoč počival na Črnem vrhu, ves zadovoljen z opravljenim delom, se mu je porodila ideja.
"Kaj če bi pot s številko 1 še podaljšal? Čez Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce, Kras pa vse do morja, prek Notranjske in Dolenjske nazaj na Štajersko, konkretno v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet."
Svojo zamisel je 28. junija 1951 sporočil Planinski zvezi Slovenije in tako se je začelo. Do 1. avgusta 1963 je bilo označenih vseh 80 točk, zanje skrbijo posamezna planinska društva, ki so povezala slovenske gore, ki so se skozi leta tudi spreminjale, a številka v osnovi ostaja enaka.
Najnižja na 16 metrih, najvišja na Triglavu
Zanimivo je, da je najnižja kontrolna točka v Ankaranu oziroma na Debelem rtiču (16 metrov nadmorske višine), natanko tam, kjer danes domuje Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije, najvišja pa na slovenskem očaku Triglavu.
Zbiranje sredstev za Botrstvo
Jordanova pot bo imela tudi dobrodelno noto. Na poti bo namreč zbiral sredstva za podporo projektu Botrstvo. "Vse stroške svojega pohoda bom kril sam, brez poseganja v donacije," sporoča Jordan. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena otrokom iz družin v stiski.
Projekt Hike 4 Botrstvo lahko podprete z donacijo na:
Prejemnik: ZPM Ljubljana Moste Polje
Naslov: Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ime banke: Nova Ljubljanska banka, d. d., Slovenija
IBAN/številka računa: SI56 0201 2002 0297 991
BIC/SWIFT: LJBASI2X
Koda: CHAR
Namen: BOTRSTVO
Sklic: SI 00 427-1
