Ponedeljek, 1. 10. 2018, 15.00
6 let, 1 mesec
Projekt Čista moč
Ste vedeli? S tekom na ljubljanskem maratonu boste konkretno pomagali klovnom zdravnikom
Z udeležbo na 23. Ljubljanskem maratonu boste požrtvovalnim klovnom zdravnikom Rdečim noskom, ki male paciente zdravijo s čarovnijo in smehom, pomagali do uporabe električnega vozila. Kako? Enostavno, samo teči morate, strokovnjaki pa bodo s posebnim izračunom vašo vloženo mehansko energijo pretvorili v električno. Toliko, kot je bodo tekači na maratonu proizvedli, za toliko kilometrov (predvidoma bo to 50 tisoč kilometrov) bodo Rdeči noski dobili električno vozilo v uporabo.
Po besedah Staneta Meršeta, vodje Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (na fotografiji drugi z leve), bi povprečen tekač, ki preteče 42 kilometrov, s sproščeno mehansko energijo, pretvorjeno v električno energijo, proizvedel dobro kilovatno uro električne energije, kar je enako sedem kilometrov dolgi vožnji z električnim avtomobilom.
Projekt Čista moč so predstavili Marko Škriba, direktor znamke Volkswagen (na levi), Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (drugi z leve) in doktor strojništva ter triatlonec Urban Paulovčič (na sredini). E-stezo, ki je nastala v okviru projekta, sta predstavili atletinja Neja Mršinar in stilistka ter maratonka Metka Albreht.
Glede na to, da se bo vseh razdalj v okviru 23. Ljubljanskega maratona udeležilo najmanj 25 tisoč tekačev, to pomeni, da bodo proizvedli toliko električne energije, da bi zadostovala za najmanj 50 tisoč kilometrov. Prav za toliko kilometrov, kot se bo nabralo električne energije, bo Volkswagen, generalni sponzor Volkswagen Ljubljanskega maratona, društvu Rdeči noski, ki razveseljuje in razbremenjuje male bolnike na zdravljenju v bolnišnicah, v uporabo namenil e-Golf.
Po besedah Marka Škribe, direktorja znamke Volkswagen, so projekt, ki so ga poimenovali Čista moč, želeli približati tekačem. "Želeli smo, da sami izkusijo, koliko energije, ki jo med tekom sproščajo, lahko pretvorijo v električno," je pojasnil. "V ta namen smo se povezali s strokovnjaki Instituta Jožef Stefan, ter s strojniki, športniki in elektroinženirji razvili e-stezo ter izračunali, za kakšno energijo pravzaprav gre."
Projekt so povezali z največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji, ljubljanskim maratonom, ki se ga bo udeležilo najmanj 25 tisoč tekačev. "To bo pomenilo ogromno sprostitev električne energije, ki jo lahko pretvorimo v prevožene kilometre električnega vozila. Prešteli bomo, koliko je tekačev, izračunali, koliko kilometrov bodo pretekli, in preračunali, koliko kilometrov to pomeni za vožnjo z e-avtom," je napovedal Škriba.
Kalkulator za izračun elektrike, ki jo sproščate med tekom:
V Centru za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan so izdelali kalkulator, ki na podlagi enostavnih parametrov (telesne mase tekača, pretečene razdalje in časa, potrebnega zanjo) izračuna, koliko električne energije bi lahko proizvedli iz mehanske energije, ki se sprošča pri teku.
Atletinja Neja Kršinar je med prvimi preizkusila e-tekalno preprogo.
Pri razvoju e-steze so sodelovali Urban Pavlovčič, doktor strojništva in triatlonec, diplomirani inženir elektrotehnike Aljaž Titorič in tehnični navdušenec Bruno Blatnik.
Paulovčič je pojasnil, da je e-steza sicer podobna klasični tekaški stezi, a prinaša nekaj bistvenih razlik. "Bistveno pri e-stezi je, da električne energije ne porablja, ampak jo iz mehanske energije tekača generira. Za to poskrbita električni generator, ki je prek jermena povezan na gred tekaškega traku in mehansko delo pretvarja v električno energijo, in posebno vezje, ki z generirano električno napetostjo polni akumulatorje. Količino električne energije, ki se ustvarja, tekač lahko spremlja na LED‑zaslonu."
E-tekaško stezo je med prvimi preizkusila atletinja Neja Kršinar, državna prvakinja v polmaratonu, ki jo je inovativna ideja, v kateri uporabnik sam proizvaja električno energijo, namesto da bi jo porabljal, kot je to pri uporabi tekaške steze običajno, navdušila.
Ugotovila je, da je vnos energije, ki je potrebna za pogon e-steze, precej večji kot pri klasični tekaški stezi. "Pri klasični stezi tekač v fazi odriva lahko vsaj malce počiva, pri e-stezi pa to ni mogoče, saj se steza, takoj ko izgubimo stik s podlago, ustavi. Zato je res potreben konstanten vnos energije."
Atletinja Neja Kršinar in stilistka ter maratonka Metka Albreht sta preizkusili e-stezo. Soglasno sta ugotovili, da je za njen pogon treba vložiti precej več energije kot pri klasični stezi.
Stezo je preizkusila tudi Metka Albreht, stilistka in maratonka, ki je pretekla vseh šest svetovnih maratonov, prvo kilometrsko razdaljo pa je opravila prav na ljubljanskem maratonu. Stezo je prvič preizkusila na današnji medijski predstavitvi in podobno kot Kršinarjeva ugotovila, da je tek na njej precej bolj zahteven kot na klasični stezi, saj ta tekača ne poganja, ampak se ustavi takoj, kot tekač izgubi stik s podlago.
Trenutno so v uporabi tri e-steze, tekači jih bodo lahko preizkusili tudi na ljubljanskem maratonu. 23. izvedba tega tekaškega dogodka bo zadnji vikend v oktobru, 27. in 28. oktobra 2018.
Preberite še:
2