SiolNET. Sportal Volkswagen Ljubljanski maraton
1,87

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Obrazi Ljubljanskega maratona – Andrej Razdrih

Česa so se najbolj bali, kako so utišali besne klice in ustavili sovražna pisma? #intervju

1,87

termometer

Ljubljanski maraton
Foto: Vid Ponikvar

"Prvih deset izvedb ljubljanskega maratona je bilo za prebivalce Ljubljane, ki so se trdno oklepali svojih ustaljenih nedeljskih navad, največja težava zaradi cestne zapore. Potem smo v hišne nabiralnike hiš ob progi metali posebna obvestila o zaporah pred maratonom in sčasoma so se meščani navadili, da je en dan v letu mesto namenjeno tekačem," se prvih ovir pri organizaciji največje tekaške prireditve pri nas spominja Andrej Razdrih, "oče" ljubljanskega maratona. Leta 2006 je v anoraku in kavbojkah preprečil celo mednarodno blamažo.


Andrej Razdrih je bil kot oče Ljubljanskega maratona in predsednik organizacijskega odbora prisoten na vseh 22 izvedbah. Andrej Razdrih je bil kot oče Ljubljanskega maratona in predsednik organizacijskega odbora prisoten na vseh 22 izvedbah. Foto: Vid Ponikvar Odvetnik, nekdaj ljubiteljski tekač, danes pa kolesar Andrej Razdrih je oče ljubljanskega maratona. Bil je namreč edini član nestrankarske liste Rad imam Ljubljano, ki je leta 1994 prišla v mestni svet, v svojem programu pa predvidela tudi ustanovitev ljubljanskega maratona.

Kot predsednik organizacijskega odbora Ljubljanskega maratona je bil prisoten na vseh izvedbah maratona, tekel pa je le na prvem. Zakaj je bilo takrat tako pomembno, kdaj so Ljubljančani maraton vzeli za svojega, kako gleda na trende v svetu maratona in na odgovornost pri razvoju maratonskega teka v Sloveniji.


Verjetno ste bili kot simbolni oče Ljubljanskega maratona in predsednik organizacijskega odbora navzoči na vseh 22 izvedbah maratona. Kolikokrat pa ste v resnici tudi tekli?

Samo enkrat. Na 42 kilometrov in to na prvem ljubljanskem maratonu leta 1996. Takrat je bilo število udeležencev še kako pomembno. Tako je na primer tekla vsa moja družina, hčere in žena, ki sicer prej sploh niso tekle – takrat so se udeležile teka na 7 kilometrov, udeležili pa so se ga tudi sosedje iz naše hiše.

Prve izvedbe Ljubljanskega maratona leta 1996 se je udeležilo 673 tekačev. Prve izvedbe Ljubljanskega maratona leta 1996 se je udeležilo 673 tekačev. Foto: arhiv Timinga Ljubljana Pri izvedbi ljubljanskega maratona smo se najbolj bali tega, da bi maraton izpeljali samo enkrat, kot se je to zgodilo na mariborskem maratonu, kjer so organizirali samo tek na 42 kilometrov, udeležilo pa se ga je samo nekaj deset ljudi. No, prve izvedbe Ljubljanskega maratona se je udeležilo 673 tekačev, zaradi večje udeležbe pa smo prireditev razširili še s podpornimi teki.

Že po treh letih smo v okvir maratona na pobudo Gojka Zalokarja iz Timinga Ljubljana priključili še otroške in šolske teke, ki so na sporedu v soboto. Izkazalo se je, da smo bili pri tem med prvimi, da smo na tem področju kar pionirji. Organizacija otroških in šolskih tekov je danes tudi eden od trendov pri organizaciji maratonov. Tako spodbujamo ljubezen do teka pri mladih.

Danes tekače preštevamo v deset tisočih. Kdaj se je zgodil ključni preskok?

Maraton je stalno rasel, največji preskok pa se je zgodil po letu 2000.

Najbolj nepozaben spomin na LM:

"Leta 2006 je bilo v okviru 11. ljubljanskega maratona organizirano tudi svetovno vojaško maratonsko prvenstvo, ki je v Ljubljano pripeljalo množico vojakov tekačev z vsega sveta. V soboto, dan pred maratonom, je bilo predvideno svečano odprtje svetovnega prvenstva s predstavitveno povorko udeležencev na Trgu republike.

Leta 2006 je bilo v okviru 11. Ljubljanskega maratona tudi svetovno vojaško maratonsko prvenstvo. Leta 2006 je bilo v okviru 11. Ljubljanskega maratona tudi svetovno vojaško maratonsko prvenstvo. Foto: osebni arhiv Prvenstvo naj bi slavnostno odprla županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič in takratni obrambni minister Karel Erjavec. Z zanimanjem sem izpred parlamenta opazoval vojaške delegacije, ki so z zastavami in transparentom z napisanim imenom države korakale proti častni tribuni na Trgu republike. Prizor je bil imeniten, kot bi gledal majhne olimpijske igre. Bilo je pet minut pred začetkom, ko je zazvonil telefon. Na drugi strani je bil vodja mestnega protokola gospod Morel ves zaskrbljen: "Gospod Razdrih, kje ste? Ni gospe županje, ki bi morala odpreti svetovno prvenstvo." "Naj odpre eden od podžupanov namesto nje," sem predlagal. "Tudi podžupanov ni," je skoraj zajokal v telefon, "samo še vi kot predsednik organizacijskega odbora pridete v poštev. Takoj morate na tribuno, smo že v zamudi."

Ljubljanski maraton 2006 vojaške igre Foto: osebni arhiv Povedal sem mu, da sem povsem nepripravljen, neprimerno oblečen, v kavbojkah in anoraku, vendar je vztrajal in me rotil, naj preprečim mednarodno sramoto. Odhitel sem torej na slavnostno tribuno, kjer so čakali slovenski in tuji generali v bleščečih uniformah in pražnje oblečen Erjavec. Računal sem na to, da bo imel glavno besedo obrambni minister, potem pa je ob zvoku fanfar napovedovalec Peter Kavčič, ki je vodil prireditev, na ves glas napovedal, da je odmevalo po vsem trgu: "Prosim predsednika organizacijskega odbora ljubljanskega maratona Andreja Razdriha, da odpre to svetovno vojaško prvenstvo v maratonu."

Kaj sem hotel, stopil sem k mikrofonu in izrekel potreben stavek. Tako je odprl svetovno vojaško prvenstvo v maratonu človek v kavbojkah, ki se je v mladosti nadvse potrudil, da se je izognil služenju vojaškega roka," se spominja oče ljubljanskega maratona.

Kdaj so Ljubljančani sprejeli maraton in z njimi cestne zapore? Menda so bila stalna spremljevalka prvih izvedb maratona tudi besni klici in sovražna pisma?

Res je, prvih 10 let je bila to največja težava za prebivalce Ljubljane, ki so se trdno oklepali svojih ustaljenih nedeljskih navad. Potem smo v hišne nabiralnike hiš ob progi metali posebna obvestila o zaporah pred maratonom in sčasoma so se meščani navadili, da je en dan v letu mesto namenjeno tekačem.

Prva leta ljubljanskega maratona so Ljubljančane najbolj motile cestne zapore. Prva leta ljubljanskega maratona so Ljubljančane najbolj motile cestne zapore. Foto: Sportal

Koliko je še prostora za krepitev turistične komponente maratona? V Ljubljano bo ta konec tedna prišlo okrog pet tisoč tujih tekačev, verjetno tudi njihovi spremljevalci. Bi lahko na tem področju postorili še več?

Da, lahko, ogromno je še manevrskega prostora. Pred kratkim sem bil na kongresu Mednarodne zveze maratonov (AIMS) v Talinu, kjer je na primer vsak udeleženec maratona imel brezplačen vstop v vse njihove muzeje, mi tega na primer ne ponujamo. Tekačem bi lahko ponudili celo vrsto dodatnih storitev, da bi jih zadržali v mestu. Lahko bi jim ponudili še obisk Bleda in podobno , …, v Sloveniji je tako ali tako vse na dosegu roke.

Mislim, da bi se ekonomski učinek Ljubljanskega maratona lahko močno povečal, a bi se nekdo moral s tem bolj intenzivno ukvarjati. Večina, razen sodelavcev na Timingu Ljubljana, se nas z organizacijo maratona zdaj ukvarja ljubiteljsko, v svojem prostem času.

Na področju turističnega efekta ljubljanskega maratona je še ogromno manevrskega prostora. Na področju turističnega efekta ljubljanskega maratona je še ogromno manevrskega prostora. Foto: Sportida

Koliko v povprečju dnevno zapravi tekač turist?

V Talinu so ocenili, da pri njih tekač v povprečju zapravi 270 evrov na dan, toliko ali celo več bi lahko tudi v Ljubljani. Pri nas na primer povprečen turist na dan zapravi 140 evrov, kongresni turist pa 340 evrov, turist tekač bi se verjetno znašel nekje vmes, med 250 in 270 evri, kar pa je kar veliko, še posebej če vemo, da imamo več kot pet tisoč tekačev iz tujine. V Talinu so jih imeli 1.200, pa so zabeležili 1,5 milijona evrov ekonomskega učinka, ker je treba vsakemu tekaču prišteti vsaj dva spremljevalca. Mislim, da so v igri velike številke.

Razdih o tem, zakaj se Ljubljanskega maratona udeležuje kar odstotek Slovencev?

Pomembna komponenta izvedbe maratona je tudi varnost. Zanjo bo v luči pridobivanja zlatega znaka Mednarodne atletske zveze (LM ima zdaj srebrnega) letos še dodatno poskrbljeno, enako velja za medicinsko oskrbo. Ste bili v 22 letih obstoja maratona kdaj deležni groženj? Je kdaj kdo poklical iz telefonske govorilnice z informacijo, da je na Prešernovem trgu bomba?

Ne, k sreči ekstremistov ljubljanski maraton ne zanima. Edina varnostna težava se je pojavila leta 2016, ko so policisti na intervencijski vožnji zapeljali na traso (avto z uro in vodilna skupina tekačev pa za njimi, op. a.), sicer pa ne. Največ težav je morda bilo na začetku razvoja maratona, ko nam ni uspelo neprehodno zapreti ulic in so se nekateri vozniki kar z avtom zapeljali na traso in vozili nasproti tekačem.

Ljubljanski maraton reševanje Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Letos je vse več govora o tem, da bi po vzoru maratonov v tujini tudi v Ljubljani uvedli zdravniška spričevala, torej obvezen zdravniški pregled, kjer bi tekač dobil zeleno luč za svoj nastop pri zdravniku. Kakšno je vaše mnenje o uvedbi zdravniških spričeval?

Da, po lanskih zdravstvenih težavah (dva tekača sta doživela srčni zastoj, a sta bila pravočasno oskrbljena in sta jo odnesla brez posledic, op. a.) smo tudi mi začeli razmišljati o tem.

Po eni strani bi bilo to zelo koristno, po drugi strani pa bi nastop na maratonu to precej podražilo. Za najmanj 50 evrov. Ne vem, morda je mogoča tudi cenejša varianta, a za zdaj je še nismo našli.

Zdravniško potrdilo je že zdaj obvezno na maratonih v Italiji in Franciji, mi smo se za zdaj odločili za priporočilo.

Večkrat poudarjate, da si želite na ljubljanski maraton privabiti še več tekačev na 42 kilometrov. Letos je prijavljenih nekaj več kot 2.400 maratoncev. Ali čutite kakršnokoli odgovornost, da bi kot organizator največje tekaške prireditve v Sloveniji, Atletski zvezi Slovenije pomagali pri razvoju te panoge?

Da, čutimo to odgovornost. Od vsega začetka posebne denarne nagrade namenjamo tudi slovenskim maratoncem, in to ne glede na rezultat, krijemo tudi štartnino. Žal so časi, ko je Roman Kejžar zmagoval na Ljubljanskem maratonu in pobral prvo nagrado, minili.

Na lanskem maratonu v Ljubljani je zmagal Mitja Krevs. Letos bo tekel na polmaratonski razdalji, ki šteje za državno prvenstvo. Na lanskem maratonu v Ljubljani je zmagal Mitja Krevs. Letos bo tekel na polmaratonski razdalji, ki šteje za državno prvenstvo. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Pomanjkanje maratonskih tekačev ni samo fenomen Slovenije, ampak je to težava vsega zahodnega sveta. Belih tekačev enostavno ni! Upam, da se to ne sliši rasistično, ampak tako je. Tudi eden od nekdanjih maratoncev, Italijan Gelindo Bordin (osebni rekord 2:08:15), s katerim smo se srečali na maratonu v Banjaluki, je dejal, da se tudi v Italiji spopadajo z enako težavo. Nihče ni več pripravljen za trening preteči 1.200 kilometrov na mesec.

Bile so celo pobude, da bi za slovenske maratonce odprli štipendijski sklad in jim mesečno izplačevali štipendijo. Tega nismo uresničili, saj tega ne počnejo nikjer. To je stvar športnih klubov in atletske zveze. Na zvezi so celo predlagali, da bi določeno vsoto denarja od vsake prijavnine namenili njim, da bi tako razvijali atletiko. Žal to ne gre, Ljubljanski maraton kot organizator prireditve ne more na tak način financirati razvoja atletike v Sloveniji. Naš prispevek je tudi, da je ves sobotni program za otroke in mladino popolnoma brezplačen. Država ne prispeva niti evra.

Ste razmišljali, da bi zvišali sklad za slovenske maratonce? Za zdaj je skromen, 1.500 evrov za zmagovalca.

Da, a se potem poraja vprašanje, ali naj najprej zvišamo denarno nagrado ali naj najprej eden od slovenskih maratoncev pokaže rezultat? V organizacijskem odboru za zdaj prevladuje mnenje, da povprečnih rezultatov ne bi nadpovprečno nagrajevali.

Aleš Žontar je aktualni državni prvak v maratonu. Aleš Žontar je aktualni državni prvak v maratonu. Foto: Sportida

Letos je bilo državno prvenstvo v maratonu izvedeno v Radencih, državna prvaka sta postala Aleš Žontar in Jasmina Pitamic Vojska, v Ljubljani bo izvedeno državno prvenstvo v polmaratonu. Ali to vpliva na udeležbo ali ne?

Niti ne, mislim da DP pri slovenskih dolgoprogaših nima posebne teže.

Za elitne tekače se na ljubljanskem maratonu nameni res velik del denarja. Zmagovalec in zmagovalka bosta bogatejša za približno 40 tisoč evrov. Kaj dejstvo, da ima LM elitne tekače, pomeni za ugled maratona?

Elitni tekači prinašajo pravo tekmo, tekma pa pritegne sponzorje in televizijo, ta pa spet sponzorje. Madžari na primer organizirajo v Budimpešti maraton, kjer tečejo samo rekreativni tekači, pa ni tako zanimiv.

Kaj bo zlati znak Mednarodne atletske zveze prinesel maratonu?

Gre za dokaz o kakovosti organizacije maratona. Prinaša prednosti za udeležence rekreativce (o varnosti, medicinski oskrbi, TV-prenosu …) in za elitne tekače ter njihove menedžerje, ki se na podlagi teh znakov lažje odločajo, kam bodo poslali svoje varovance.

Volkswagen 23. Ljubljanski maraton na Siol.net in Planet TV

Volkswagen 23. Ljubljanski maraton bo na sporedu zadnji oktobrski konec tedna. V soboto, 27. oktobra, bodo na sporedu otroški, šolski teki in Fun tek z dobrodelno noto, nedelja pa bo dan za tekače, ki se bodo preizkusili na trasah za 10, 21 in 42 kilometrov.

Maratonsko dogajanje bomo z zgodbami in podrobnejšimi informacijami podrobno spremljali tudi na našem portalu. Neposredni prenos nedeljskega programa boste lahko spremljali na Siol.net in Planet TV.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin