Četrtek, 12. 9. 2013, 11.57
8 let, 7 mesecev
Večja dvorana, a za čuda manjši obisk
Dvorana Stožice ponuja marsikaj. Lahko se ponosno postavlja ob bok največjim v tem delu Evrope, prirediteljem pa zagotavlja, da se lahko gledalci vse do finala brezskrbno predajajo košarkarskim užitkom. Pohvale ob imenitni obiskanosti srečanj v prvem delu EuroBasketa (še) niso pripomogle k temu, da bi selitev v Stožice postregla še z višjimi številkami. Presenetljivo, saj se predstavljajo najboljše ekipe iz skupin A in B, med katerimi po kakovosti ter košarkarsko obarvani bogati tradiciji izstopajo Srbija, Litva in Francija. A tudi to ni zadoščalo, da bi večerno poslastico med košarkarskima velesilama spremljalo več kot 2.640 gledalcev. Takšna je bila uradna številka, ki so jo potrdili prireditelji. Čeprav je Tony Parker eden izmed največjih zvezdnikov lige NBA, ki v svetu košarke uživa čar posebne vrste, na tribunah ni bilo zaznati povečanega števila gledalcev. Ostalo je pri številkah, s katerimi so se galski petelini srečevali že v dvorani Tivoli. Kar nekoliko čudi, saj je šlo za drugi del EuroBasketa. Nadgradnji skupinskega dela, kjer se že kujejo načrti, kako si zagotoviti preboj v četrtfinale.
Navijači iz Srbije in Litve preprečili gledališko vzdušje
Deževno vreme, delovni dan med tednom, skupina brez slovenske izbrane vrste, ki bi dvorano zagotovo napolnila do zadnjega kotička, gospodarska kriza, s katero se spopada večina košarkarskih zaljubljencev, predhodno slovo Makedonije, BiH, Črne gore in Nemčije, reprezentanc, ki so se v prvem delu lahko pohvalile z zelo glasno in zvesto podporo … Vse to je vplivalo na to, da so se košarkarji uvodni dan drugega dela EuroBasketa za točke potegovali pred skoraj praznimi tribunami. Če ne bi bilo glasnih skupin(ic) navijačev iz Srbije in Litve, bi lahko govorili o gledališkem vzdušju, ki bi v objemu mogočnega objekta v Stožicah povsem zvodenelo. V prvem delu si je tekme (skupaj je bilo na štirih prizoriščih odigranih 60 dvobojev) v povprečju ogledalo 2.588 gledalcev. Uvodni dan drugega dela je bilo povprečje v dvorani Stožice nekoliko nižje, 2.477. Če bi bilo toliko gledalcev v dvoranah, ki so gostile tekme prvega dela, to ne bi bilo moteče, ko pa se jih toliko zbere v Stožicah, to ni najlepši prizor. Ne za gledalce, še manj pa za košarkarje.
Prenapihnjena številka za dvoboj med Latvijo in Ukrajino?
Zanimiv je fenomen Srbije. Ko njeni klubi gostujejo v Sloveniji, na tribunah ne manjka privržencev, ki živijo v Sloveniji, a ne skrivajo simpatij oziroma pripadnosti Srbiji. In ni jih malo. Ko pa je v slovenski prestolnici na največjem košarkarskem dogodku leta končno gostovala Srbija, ni bilo zaznati večjega števila. Z navijaškimi pripomočki jih je prišlo le nekaj sto, prevladovali pa so tisti, ki so za pot do Ljubljane potrebovali kar nekaj časa. Na srbskih trobojnicah smo tako prebirali mesta, kot so Niš, Zemun, Videm v Italiji … Večina je kupila vstopnice za zgornjo tribuno, kar samo potrjuje, da je v kriznih časih pomemben vsak evro. Po uradni statistiki je bila tekma med Srbijo in Belgijo najbolj obiskana tekma dneva, saj se je zbralo 2.650 gledalcev. Natanko deset več kot na večernem spopadu Litve in Francije, na papirju samooklicanega derbija dneva.
V oči nekoliko bode podatek, da naj bi sredino uverturo med Latvijo in Ukrajino spremljalo 2.140 gledalcev, saj so tribune tako samevale, da si dobil občutek, kot da si se znašel v dvorani duhov in opazoval le nekaj sto zanesenjakov, ki so vztrajali na sedežih. A uradnim številkam gre verjeti, navsezadnje lahko prostorne Stožice nad ogromnim lokom v prvem nadstropju marsikaj skrijejo. Manjkali so tudi osnovnošolski povabljenci, ki so v prvem delu večkrat naleteli na priložnost, da si v živo ogledajo mojstrovine najboljših košarkarjev v Evropi. Škoda, saj bi v poplavi izpraznjenih stolov prišli kot naročeni.