Torek, 31. 3. 2020, 18.45
5 let, 1 mesec
Udarec bodo čutili tudi manjši

V ŽKK Domžale imajo zaradi koronavirusa prav tako težave, zlasti na finančnem področju.
Koronavirus je posegel na praktično vsa področja našega življenja. Nič drugače ni na športnem področju, kjer je veliko strahu in predvsem vprašanj, kako bo po koncu kriznega obdobja, v katerem smo trenutno. Veliko se govori o večjih klubih, a kaj bo z manjšimi, med katere spada ŽKK Domžale?
"Treninge smo prekinili kar hitro, 12. marca. Sprva so nam rekli, da bomo igrali tekme brez gledalcev. Ko so zaostrili razmere v šolah, je bilo jasno, da to ne bo več mogoče. Na šolah, kjer imamo treninge, so prav tako sprejeli ukrepe, da v telovadnicah ni več popoldanskih aktivnosti. Na Košarkarski zvezi Slovenije so se nato odločili, da se sezona predčasno konča," je predsednik Ženskega košarkarskega kluba Domžale Bojan Dremel opisal, kdaj so morali potegniti črto ter zaustaviti treninge in tekmovanja.
Nejasna finančna struktura za prihodnjo sezono
Predsednik kluba Bojan Dremel (na fotografiji s slovensko reprezentantko Anamario Prezelj) upa, da bodo imele občine posluh še naprej.
Ker so treningi neizvedljivi, so košarkaricam, ki vadijo pod njihovim okriljem, dali navodila, kako naj v prehodnem obdobju vzdržujejo kondicijo. Kaj drugega v času, ko veljajo omejitve gibanja in druženja, tako ali tako ni izvedljivo.
Domžalski klub sicer spada med manjše v slovenskem prostoru, a bo občutil posledice krize, čeprav ne razpolaga s takšnim proračunom kot največji v našem okolju.
Predvsem gre tu za izpad vadnin v mlajših selekcijah, saj treningov še lep čas ne bo mogoče izvajati, poudarja Dremel: "Financiramo se iz treh virov. Eden so vadnine, potem sta tu še prispevka občin in sponzorjev. Upam, da se v občinah v prihodnje ne bo nič spreminjalo glede pomoči športu, čeprav je jasno, da bi šel lahko ta denar tudi za krizne razmere. Prav tako se težko pogovarjaš s sponzorji za prihodnjo sezono, ker še sami ne vedo, kako jih bo kriza prizadela. Ne moremo vedeti, kaj bomo lahko dobili."
Stanje v klubski košarki že pred koronavirusom skrb vzbujajoče
Proračun kluba je nekje v višini 50 tisoč evrov, v tem trenutku pa je, kot pravi predsednik kluba, dobrodošlo, da nimajo profesionalnih trenerjev: "Bolj ali manj so pogodbeno. Hvala bogu, da imajo vsi dopoldne redne službe in v normalnih okoliščinah nato popoldne trenirajo. Nekako ni tako kritično."
Stanje v slovenski košarki, kar zadeva klubski ustroj, ni na zavidljivi ravni. Vse več košarkarskih klubov se je ubadalo s finančnimi težavami že pred izbruhom pandemije koronavirusa, ki bi lahko povzročila še dodatne nevšečnosti, če ne bo drastičnih premikov pri razmišljanju na državni ravni. Obstaja namreč skrb, da bi lahko v športu videli naravno selekcijo, saj močnega udarca ne bi preživeli vsi.
V klubu upajo, da kriza ne bo imela posledic.
"V ženski košarki je še slabše kot v moški. Celjski klub in Ježica sta na boljših temeljih. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo po krizi. Na srečo pri nas nimamo igralskega kadra, ki bi bil pogodbeno vezan. Delamo na volonterski ravni in je lažje. A tu so stroški tekmovanja, najem telovadnic in nakup opreme. Kar zadeva igranje v prvi članski ženski ligi, je vse skupaj za nas drago. Res je, da nam zveza prijavnine za žensko ligo ne zaračuna, a so tu sodniški stroški. Ni povratnega financiranja, da bi imela zveza sponzorja, ki bi vložil v ligo."
Še vedno članska košarka ali ne več?
O črnem scenariju noče razmišljati, a se zaveda, da bo v prihodnjih mesecih veliko negotovosti. Dejstvo je, da bodo že zdaj občutili izpad proračuna za to sezono. "Težko karkoli napovedujemo. Če gledamo poslovno, bo po koronavirusu sledila še gospodarska kriza. Lahko se kaj spremeni. Lahko bi tudi mi občutili. Lahko nastane težava, lahko bo še vedno članska košarka ali pa je ne bo več. To je za nas največji strošek. Za mlajše selekcije smo optimisti. Tu so vadnine. Prav tako nekaj dobimo s pomočjo sofinanciranja. Članska ekipa je vezana na to, koliko si lahko privoščiš. Stroškov ne moremo nižati, ker so fiksni in jih je treba pokriti. Računamo, da bomo preživeli, ne moremo pa napovedati. Veliko je vprašanj. Nihče ne ve, koliko časa bo vse skupaj trajalo in kaj bo to potegnilo za seboj," se je razgovoril Dremel.
Pozitivna plat, ki jo vidi ob vsem tem, pa je več ukvarjanja z domačim kadrom, čemur se v domžalskem košarkarskem klubu že nekaj časa posvečajo: "Za naša merila se ne bo spremenilo, ker že veliko delamo z našimi tudi v članski kategoriji. Mednarodne zgodbe se za zdaj tako ali tako ne gremo."