Četrtek, 28. 3. 2019, 10.00
5 let, 7 mesecev
INTERVJU: SAŠA DONČIĆ
Slovenska navijaška invazija v ZDA. Kaj pa oče Dončić?
"Doma. Na kavču," na vprašanje, kje bo spremljal petkov nočni obračun Miamija in Dallasa v ligi NBA, ki se je v središču slovenske športne pozornosti znašel zaradi srečanja Gorana Dragića in Luke Dončića, odgovarja Saša Dončić. Ob tem priznava, da politične vode niso zanj, medtem ko se je na službeni ravni že sprijaznil z zelo realno možnostjo selitve Ilirije v drugo ligo.
Medtem ko po spletu krožijo posnetki slovenskih navijačev v Miamiju, kjer odštevajo ure do srečanja Gorana Dragića in Luke Dončića (ob 0.30 v noči na petek), se Saša Dončić, nekdanji soigralec prvega in oče drugega, v ljubljanskem Tivoliju ukvarja z Ilirijo, ki ji grozi izpad iz 1. SKL. "Slovensko tekmo" bo spremljal doma. Tudi med sezono si ni vzel časa za polet v ZDA. "Bom, ko bo pravi čas," odgovarja 44-letni oče Dončić, znan kot vselej iskriv sogovornik. Razen … Razen ko se pogovor dotakne Luke Dončića. Z veseljem govori o njem kot o košarkarju. V preteklosti je rad postregel tudi s kakšno anekdoto iz njegovih otroških dni. Ne spušča pa se več v debate o njunem odnosu, ki je po ločitvi in zdrahah vse prej kot idiličen. "To je moja zasebnost," pravi trener Ilirije in nekdanji košarkar več klubov, med njimi tudi Olimpije, Heliosa, Krke in Slovana.
Več kot tisoč Slovencev naj bi si ogledalo srečanje Gorana Dragića in Luke Dončića. Kje boste tekmo spremljali vi kot nekdanji soigralec prvega in oče drugega slovenskega zvezdnika lige NBA?
Doma. Na kavču. Tam je najlepše. Čaka me četrtkov večerni trening z Ilirijo, v petek pa že naslednji dopoldanski. Vseeno si bom vmes vzel čas.
Ker se Dallasu ne bo uspelo uvrstiti v končnico, bo priložnosti za ogled sinove tekme letos še zelo malo. Vam ni tesno pri srcu, ko poslušate prigode slovenskih navijačev iz ZDA, vi pa ostajate doma?
Luka ima svoje življenje, jaz imam svoje. Tudi službeno. Predan sem projektu ljubljanske Ilirije. Seveda, tudi jaz bi se z velikim veseljem odpravil v Ameriko. Tudi za to bo prišel čas. V tem trenutku bi deloval neresen, če bi se sredi sezone za en teden odpravil v Dallas ali Miami. To bi bilo neodgovorno.
Kako podrobno spremljate sinovo krstno sezono v ligi NBA?
Če mi čas to dopušča, spremljam prenose tekem. Še bolj pogosto pa si zjutraj ogledam vrhunce. Ob tem sem dokaj miren. Če sem ob prvih tekmah še čutil metuljčke v trebuhu, je zdaj bitje srca mirno. Priznam, tudi sam sem malce dvomil o tem, ali mu bo uspel želeni preboj. Pravi odgovor sem dobil že na prvih pripravljalnih tekmah. Videl se to samozavest in odločnost, da postane vodja. Takrat mi je postalo jasno, da ga čaka odlična sezona.
Saša Dončić: v zadnjih letih trener Ilirije
Zdaj Dallas gradi ekipo okrog njega.
V takšnih klubih ne razmišljajo, kako bo jutri. Pogled jim seže tudi pet let naprej. To si lahko privoščijo. Veseli me, da so v Luki videli igralca, okrog katerega gradijo ekipo. To je fascinantno, obenem pa je to pohvala za celotno slovensko košarko.
Kakšen pa je vajin odnos?
Osebnih stvari javno ne bom več komentiral. To je pač moje življenje. Lahko pa vam govorim o svojem košarkarskem mnenju.
In kakšno je to mnenje?
Že do zdaj je presegel pričakovanja mnogih. Menim, da je njegova meja nebo, bo pa na razvoj kariere vplivalo marsikaj. Zdravje, ritem tekem, soigralci … Čas bo pokazal. Lahko pa postane eden najboljših igralcev v ligi NBA.
Je malce krivično, da se v zadnjem obdobju govori predvsem o Dončiću, manj pa o Dragiću?
Se strinjam. Žal mi je, da se je okrog Luke ustvarila evforija, pozabilo pa se je na našega kapetana, ki nam je prinesel evropsko zlato. Res je, bil je poškodovan, a on je legenda slovenske košarke in eden boljših igralcev v Miamiju. Zasluži si čestitke in pozornost Slovencev. Po drugi strani verjamem, da razume nastali položaj. S tem se ne obremenjuje. Luka je nov obraz, star komaj 20 let. Vseeno pa se, malce neupravičeno, Gogija zaradi tega manj izpostavlja.
Vas preseneča množica slovenskih navijačev v ZDA?
To je dokaz ljubezni, ki jo Slovenci gojijo do košarke. Ni ostalo le pri zlatem Istanbulu 2017. Žal pa mi je, da morajo navijači v Ameriko, da bi videli svoje idole. Včasih smo pod domačimi koši gledali Marka Milića, Sanija Bečirovića … Danes takšnih fantov ni, pa bi lahko bili, če bi za košarko namenili več denarja. Primer: Zoran Dragić igra v Trstu. Razlika? Sto kilometrov. No, večja je ta razlika v pogodbi. Verjamem, da bi ob pravi ponudbi igral v Sloveniji. Ni edini.
Omenili ste projekt pri Iliriji. To je bila zgodba o uspehu. Klub se je namreč ekspresno prebil iz tretje v prvo ligo. Zdaj vam grozi izpad v drugo ligo. Kje se je zataknilo?
V današnjem športu se na članski ravni marsikaj vrti okrog financ. Mi nismo imeli denarja, da bi nekatere nosilce obdržali ali pa si z dolgoročnimi pogodbami zagotovili možnost odškodnin. Nismo pa klub lažnih obljub, zato se je lanska ekipa razšla. Fantje igrajo pomembno vlogo v novih okoljih, tudi v Primorski in MZT. Nam ni preostalo drugega, kot da naredimo korak nazaj. Smo prvoligaški klub s proračunom, ki je na ravni kluba iz 2. SKL. Več priložnosti so dobili mladi fantje. Včasih je treba storiti korak nazaj, da lahko narediš dva naprej. Še vedno imamo možnosti, da obstanemo v ligi. Če nam ne bo uspelo, to ne pomeni konca zgodbe. Klub stoji na solidnih temeljih. Na ta scenarij sem pripravljen tudi jaz.
Spomin na zlati EuroBasket 2017
A dejstvo je, da gre za korak nazaj.
Da in ne. Za primer vam bom ponudil 16-letnega Stepana Gontarja, ki je v dresu Ilirije dobil priložnost v prvi ligi. V drugi ligi se bo naučil bistveno več. Tam bo dobil kilometrino in minutažo. Podobno velja za preostale mladince. Mnogi še niso zreli za vodilne vloge v prvi ligi, druga liga pa je za njih idealna. Predvsem pa bi jih lahko gnal tudi močan rezultatski motiv: vrniti Ilirijo v 1. SKL.
Dotaknimo se šaljivega pomisleka o tem, da slovenski košarkarski navijači na tekme hodijo v ZDA, ne v domače dvorane. Na kakšni ravni je 1. SKL?
Dvorane so prazne, ker ljudje ne vidijo novih idolov. To je žalostno, sem pa večji optimist kot marsikdo. Ljudje bi morali hoditi v dvorane. Navsezadnje se v slovenskem prvenstvu kalijo številni mladi igralci. Trdim celo, da je v prvem delu sezone kakovost tekmovanja večja kot v preostalih ligah z območja nekdanje Jugoslavije. V Srbiji namreč tekmovanje v prvem delu poteka brez klubov iz lige ABA. Na Hrvaškem Cedevita in Cibona ne nastopata v najmočnejših zasedbah.
Koga vidite v boju za vrh?
Krka in Sixt Primorska sta korak pred preostalimi. Petrol Olimpija? Veliko je bilo sprememb. Preveč. Na ravni igre pa zaostajajo.
Z Goranom Dragićem sta bila soigralca pri Slovanu in Olimpiji.
Kako pa komentirate izpad Olimpije iz lige ABA?
Predvsem je žalostno, da sta o obstanku na zadnji tekmi odločala slovenska kluba. Pri Olimpiji v oči bode to, da je klub letos uredil finančni položaj, na parketu pa stvari niso delovale, kot bi morale. Izpad iz lige ABA ni le poraz Olimpije. To je šok za slovensko košarko.
Za konec … Saša Dončić in politična kariera? Na zadnjih državnozborskih volitvah ste kandidirali (DeSUS), a ostali praznih rok. Je bila to napaka? Ste se podali na neznan parket?
Mnogi mi očitajo, da imam v glavi neke ideale. Nimam jih. Sem realen človek. Tudi razvrščanje na politični premici levo-desno me ne zanima. V politiko sem se podal z iskrenimi nameni, predvsem pa s športnimi motivi. Trdim, da bi lahko v Sloveniji storili več za šport. Tako za tekmovalni kot tudi rekreativni. Priznam pa, da poskus ni izpolnil mojih pričakovanj. Dvakrat sem se udeležil televizijskih soočenj, na katerih sem dve uri poslušal pogovore. Večinoma so bile prazne besede, ki jih nisem niti razumel. O športu ni bilo govora. Niti z eno samo besedo. Spoznal sem, da sem športnik, ne politik, zato se ne bom več vrnil na kandidatno listo. To poglavje je zame končano.
Slovenska norija v Miamiju:
4