Nedelja, 3. 10. 2021, 4.00
3 leta, 2 meseca
Skok v športno preteklost
Problematični miroljubnež, ki še vedno drži neslavni rekord lige NBA #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
2
Ron Artest si je v ligi NBA zgradil burno kariero.
Ron Artest oziroma danes Metta Sandiford-Artest še danes velja za enega najbolj problematičnih košarkarjev v ligi NBA. Miroljubnež in posebnež zunaj parketa ter divjak in ljubitelj težav na parketu je spisal kariero, ki se je ne bi branili niti najboljši filmski scenaristi. Nekdanji košarkar, ki je med kariero poskrbel za številne bizarne dogodke, je bil hkrati z izjemnim nosom za obrambno igro tudi strah in trepet svojih nasprotnikov.
31.439 minut, 13.058 točk, 4.448 skokov, 2.631 asistenc in 1.721 ukradenih žog je zavidljivi izkupiček, ki ga je Ron Artest zabeležil v 17 sezonah v ligi NBA. V tem času je med drugim osvojil en šampionski prstan, enkrat je igral na tekmi All-Star, postal pa je tudi najboljši obrambni igralec leta. A bolj kot vse to so ljubiteljem košarkarske žoge v spominu ostali njegovi nešportni vložki, suspenzi in izgredi na igrišču.
A vse, kar je bil Artest na igrišču, je zametke dobilo že v njegovem otroštvu, ki je bilo vse prej kot enostavno. Rodil se je kot eden izmed devetih otrok, oče je bil nekdanji boksar, ki je opravljal številne priložnostne službe. Živeli so v majhnem stanovanju na Long Islandu v New Yorku v surovem okolju, ki je močno vplivalo na razvoj njegovega značaja. S košarko se je spoznal pri osmih letih, pogosto pa se je v njej pomeril s svojim očetom. Na obračunih, ki so bili daleč od prijateljskih, je Artest kasneje tudi sam priznal, da sta bila oba z očetom izjemno tekmovalna in da je bil njegov glavni cilj, vedno premagati očeta.
Ron Artest (levo) na naboru lige NBA
Na šoli na Manhattnu je Artest kmalu postal eden najboljših košarkarjev, ki je s svojim košarkarskim talentom in znanjem očaral okolico. Kmalu so ga opazili tudi skavti, ki so ga zvabili na univerzo St. John v New Yorku. "Vidi se mu, da ga je strah neuspeha. Mislim, da to izvira iz tega, da se noče vrniti v Queensbride kot človek brez statusa. Zelo je ponosen in tekmovalen," je takrat o mladem nadobudnem košarkarju dejal trener Fran Fraschilla.
Artest leta 2002
Zaznamovano otroštvo in dres Chicaga
Danes 41-letni nekdanji košarkar je bil ves čas kariere znan kot igralec, ki je izjemno tekmovalen, že skorajda bolestno, in strasten. Močno ga je zaznamovala tudi smrt enega izmed prijateljev na igrišču v New Yorku. Med igranjem je bil takrat 19-letni Lloyd Newton zaboden skozi srce na enem izmed turnirjev leta 1991. "Ti obračuni na domačih igriščih so bili izjemno tekmovalni. Nasprotniki so odlomili nogo ene izmed miz in z njo zabodli Lloyda. Videl sem marsikaj. Od nekdaj sem navajen trde in agresivne igre," je o grozljivem dogodku kasneje dejal Artest.
Leta 1999 ga je ekipa Chicago Bulls kot 16. izbrala na naboru lige NBA. Njegovi takratni igralci so hitro spoznali dve plati osebnosti Artesta. Izven košarkarskega parketa je bil izjemno prijazen, miroljuben, veliko se je ukvarjal z brezdomci, impulzivno daroval velike količine denarja, predaval je tudi na šolah. A na igrišču je bila zgodba vedno povsem drugačna. Bil je znan po svoji nečimrnosti, vzkipljivosti in kratkih ter napetih živcih.
Za Chicago je odigral 175 tekem, v katerih je v povprečju dosegal 12,5 točke in štiri skoke na tekmo. V sezoni 1999/2000 je bil izbran v drugo najboljšo ekipo novincev. Do konca sezone 2001/02 je bil Artest znan kot odličen igralec z neverjetnim občutkom tako v napadu kot v obrambi. Na svoj račun je kot po tekočem traku zabijal ukradene žoge. "Izkušnje za to sem si pridobil kot otrok, v Queensu sem znal ukrasti veliko stvari," je s svojimi nenavadnimi izjavami vedno šokiral Artest.
Eden največjih posebnežev tistega časa
Zunaj parketa je skrbel tudi za dobrodelnost.
Bil je eden največjih posebnežev v tistem času, na kar so se ljudje hitro navadili. Z eno izmed starejših sosed je med drugim posnel country pesem, v svojem prvem letu pa se je kot novinec v ligi NBA prijavil za delo v eni izmed elektro trgovin, da bi kot zaposleni prejel popust. Hkrati pa je bil na igrišču zvest svoji trdi in neizprosni igri. Tako je med drugim na pripravah Michaelu Jordanu polomil dve rebri, na enem izmed treningov pa je v navalu jeze prijel in jezno odvrgel eno izmed naprav za fitnes po dvorani in napravil luknjo sredi tal. Vse skupaj se je stopnjevalo tako dolgo, da ga je njegova takratna izbranka prijavila za napad, Artest pa je moral začeti obiskovati terapijo za obvladovanje jeze.
Njegovi jezni izbruhi so vztrajno motili vodilne v Chicagu, ki so 201 centimeter visokega košarkarja poslali v Indiano. Tam sta skupaj z Jermainom O'Nealom postala ena izmed najboljših navez v ligi. V sezoni 2003/04 je bil ameriški košarkar izbran v ekipo All-Star, postal pa je tudi najboljši obrambni košarkar leta. Nekaj časa mu je s pomočjo psihologa uspelo nadzorovati tudi izbruhe na parketu, a kljub temu je ostal "zvest" svojim dejanjem. Tako je leta 2003 v Madison Square Gardnu v New Yorku razbil sto tisoč dolarjev vreden videomonitor. S tem dejanjem si je prislužil osem tekem suspenza.
Zloglasni pretep in najdaljši suspenz v ligi
V naslednji sezoni je zamenjal tudi številko na dresu. Namesto številke 23 si je nadel številko 91. To jo je nosil tudi Dennis Rodman, sicer še en problematični košarkar v ligi. Vse se je stopnjevalo do novembra 2004, do tekme Indiane proti Detroitu. Takrat se je zgodil eden največjih izgredov v ligi NBA, v glavni vlogi pa se je takrat znašel ravno Artest, ki se je zapletel z Benom Wallaceom, nato pa so nekateri košarkarji Indiane obračunali še z navijači v dvorani.
Zloglasni pretep na tekmi z Detroitom, ki je močno zaznamoval kariero ameriškega košarkarja.
Artest je bil takrat igralsko v izjemni formi, a si je s sceno v Detroitu prislužil celoletni suspenz, ki mu je odvzel tudi pet milijonov dolarjev plače. V tistem času se je Američan, ki so mu po epizodi proti Detroitu predpisali antidepresive, ki pa jih ni jemal, lotil tudi kariere v zabavni industriji − postal je obraz nekaterih reklam, sodeloval je tudi pri oblikovanju linije oblačil. Njegova košarkarska kariera pa je za nekaj časa obstala. "Ron globoko v sebi skriva osebo, ki ji je mar. A na igrišču se ne more nadzorovati, kar je tragično. Če bi imel glavo na mestu, bi lahko postal eden izmed članov dvorane slavnih," se je takrat glasil eden izmed zapisov ameriških novinarjev.
Artest je moral po izgredu na tekmi v Michiganu prisilno izpustiti 86 tekem, kar je še danes najdaljši suspenz v zgodovini lige NBA. V naslednji sezoni se je Artest odločil, da bo obrnil nov list. Od Indiane je zahteval prestop, kar je sprožilo val ogorčenja med njegovimi soigralci pri Pacersih. Leta 2006 se je, v zameno za Pejo Stojakovića, preselil v Sacramento, čeprav so se v javnosti pojavile govorice, da si Artest prestopa v resnici sploh ni želel.
Zaigral je tudi z Jao Mingom.
Sacramento, Houston ...
Kljub temu si je v Sacramentu izoblikoval mesto, predvsem z izjemno igro v obrambi pa je dvignil predstave Kingsov. Uvrstili so se tudi v končnico, tam pa si je Artest z udarcem, in sicer s komolcem v glavo, Manuja Ginobilija znova "priigral" dve tekmi suspenza. Kljub temu je Artest zunaj igrišča še naprej skrbel za nenavadne, včasih že celo bizarne poteze. Tako je npr. po koncu sezone ponudil svojo celotno plačo soigralcu Bonziju Wellsu in trenerju Ricku Adelmanu, ki se jima je iztekla pogodba s Sacramentom.
Z Adelmanom sta nato sodelovanje nadaljevala v Houstonu, kjer je Artest zaigral ob boku Tracyja McGradyja in Jao Minga, ki se je ob prihodu Atrtesta v Houston pošalil, da upa, da ne bo priča novim pretepom. "Razumem, kaj je mislil Jao, a še vedno sem človek iz geta. To se ne bo nikoli spremenilo. Jao je igral z veliko temnopoltimi igralci, a nikoli še ni igral s košarkarjem, ki svojo kulturo predstavlja na tak način, kot to počnem jaz," je takrat dejal Artest, ki je tudi pri Rocketsih poskrbel za nekaj neljubih dogodkov, zaradi njegovega predznaka problematičnega košarkarja in slabega slovesa pa so ga sodniki nekajkrat kaznovali tudi nepošteno.
... do šampionskega prstana z Lakersi
Julija 2009 je svojo pot nadaljeval pri LA Lakersih, kjer si je v čast Michaela Jacksona izbral številko 37, saj je njegov album Thriller takrat 37 tednov zasedal vrhove glasbenih lestvic. Artest je zasijal na peti tekmi finala zahodne konference, potem ko je v zadnji sekundi srečanja dobil skok v napadu. V finalu je z Lakersi s 4:3 ugnal Boston Celtics in se veselil svojega prvega šampionskega prstana v karieri. V govoru po finalu se je zahvalil tudi svojemu psihologu.
Ron Artest v objemu Kobeja Bryanta
Rona Artesta ni več, spoznajte Metta World Peace
Pred začetkom sezone leta 2011 je poskrbel za nov bizaren podvig, potem ko si je spremenil ime. Ron Artest je postal Metta World Peace. "Zamenjal sem si ime, ker sem se naveličal imena Ron Artest. Pa tudi zdaj, ko bodo navijači jezni name, ne bodo mogli reči 'sovražim svetovni mir'," je svojo odločitev takrat pojasnil ameriški košarkar. Metta pa izhaja iz budizma in pomeni ljubiti prijaznost. Lani je svoje ime spremenil v Metta Sandiford-Artest, po tem, ko je po poroki prevzel priimek svoje žene.
V sezonah pri LA Lakers je še nekajkrat opomnil nase. Tako je med drugim na srečanju z Oklahomo s komolcem v glavo udaril Jamesa Hardna, ki je proslavljal zabijanje. Ta je utrpel pretres možganov, Artest pa si je prislužil izključitev in sedem tekem suspenza. Nato je imel veliko težav s poškodbami, leta 2013 je prestopil k New York Knicks, leto kasneje pa se je preselil na Kitajsko in nato še v italijansko prvo ligo. V njegovih zadnjih sezonah je znova oblekel dres LA Lakers, zadnjo tekmo pa je odigral 12. aprila 2017.
Zatem se je preizkusil še v košarki 3 x 3 ter bil eden od glavnih trenerjev, zadolženih za razvoj mladih pri South Bay Lakers. Bil je tudi eden prvih košarkarjev v ligi NBA, ki so odkrito spregovorili o pomembnosti mentalnega zdravja športnikov, čemur velik poudarek daje še danes.
Preberite še:
2