Nedelja, 1. 7. 2018, 4.00
6 let, 5 mesecev
Intervju - Blaž Mesiček
Ni pričakoval, da bo toliko časa soj žarometov usmerjen vanj
Na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo proti Španiji je v slovenskem dresu debitiral 21-letni Blaž Mesiček, ki se je ob prvem stiku s člansko reprezentančno košarko izkazal. Vesel je, da je dobil priložnost, ne pa takšnega izobilja. Poleg izbrane vrste pa se je v pogovoru dotaknil tudi tem, kot sta Olimpija in Italija.
Pred približno dvema letoma je nadarjeni Blaž Mesiček dvignil veliko prahu, potem ko je nepričakovano zapustil Olimpijo in se podal v Italijo k Brindisu. V prvi sezoni se je še lovil, v zadnji pa naredil napredek – 9,9 točke in 2,4 skoka v 23 minutah igre. Verjame, da lahko poseže še višje. V četrtek je krstno zaigral za člansko slovensko izbrano vrsto na uradnih tekmah. Selektor Rado Trifunović mu je namenil 15 minut. Ni pričakoval toliko odmerjenega časa. Izkoristil ga je in dosegel osem točk ter bil tretji strelec naše izbrane vrste, ki je proti Španiji klonila. Tako kot Luka Dončić je bil tudi on sprva prijavljen na naboru lige NBA, vendar mu je agent svetoval, naj raje preizkusi srečo prihodnje leto, ko bo za njim še boljša klubska sezona.
Za vas je bila tekma proti Španiji debi v članski reprezentanci. Kako vam je bilo?
Žal se je končala s porazom. Pomembno je, da se bomo znali pobrati in proti Črni gori zaigrali maksimalno. Špancem smo dovolili preveč skokov v napadu. Imeli so približno 20 več napadov, kar se je poznalo. Proti Črni gori bomo morali biti agresivni. Igrati sicer nekoliko drugače kot s Španci.
Ali je bila trema prisotna?
Igral sem že kar veliko tekem za svoja leta. Domača publika mi je pomagala. Na začetku mi je bilo težko. Kot pri vsakem drugem športniku je trema po dveh, treh minutah izginila.
Ste bili prijetno presenečeni, da ste dobili toliko minut za igro?
Morda sem presenečen, ker pri prejšnjih ciklusih nisem bil zraven. Med sezono sva s selektorjem govorila, da moram dobro delati na treningih in si moram mesto zaslužiti. Trudil sem se, selektor pa me je z vpoklicem v reprezentanco nagradil.
"Letošnja sezona je bila bistveno boljša kot prejšnja. Še vedno sem mlad, delati moram na telesu. V prihodnje bomo videli, kako daleč me bo to pripeljalo."
S kakšni mislimi ste vstopili v tekmo?
Če sem iskren, nisem pričakoval toliko minut, kot mi jih je namenil selektor. Glavno mi je bilo, da bi premagali Špance, vendar ni šlo. Selektor mi je namenil toliko minut, dal sem vse od sebe, vedno pa je lahko bolje. Delal sem napake, kot smo jih vsi. Če bom v nedeljo v ekipi, bom poskušal igrati še bolje.
Kako ste zadovoljni s klubsko sezono?
Letošnja je bila bistveno boljša kot prejšnja. Še vedno sem mlad, delati moram na telesu. V prihodnje bomo videli, kako daleč me bo to pripeljalo. Lani smo imeli v ekipi sedem Američanov in je bilo težje. Letos sem imel ob sebi Srba (Milenko Tepić, op. a.), ki je že igral v Evroligi. Hvaležen sem mu. Njegova velika zasluga je, da sem se lažje vklopil v ekipo.
Ali Američani poznajo slovensko košarko?
Američani zelo malo poznajo Evropo. Edini igralec, ki so ga v naši reprezentanci poznali, je bil Goran Dragić. The Dragon so govorili. Zato so na evropskem prvenstvu navijali za Slovenijo. Za Luko Dončića so vedeli, da je fant, ki se bo prijavil na nabor. Prvič so ga videli igrati v živo. Presenečeni so bili, kako je pri 18 letih tako igral, ker pri njih tako stari vrstniki ne igrajo tako zrelo.
Kako je z vašimi težavami s hrbtom?
Eno leto jih več nimam. Veliko vaj delam.
"Poskušal sem se od tega umakniti. Kolegi so mi sporočili, da je bila novinarska konferenca. Izrečenih je bilo veliko laži. S tem se ne smem obremenjevati. Delati moram na parketu."
Veliko se je govorilo o morda prehitrem odhodu iz Olimpije v tujino. Ali je bila odločitev prava?
Za vsakega športnika je težko, ko gre prvič v tujino. Sistem je drugačen, liga je drugačna, jezika ne poznaš, prav tako ne okolja, hrane. Mislim, da sem se v letu in pol privadil. Tujina mi ne predstavlja več težav. Za prihodnost je dobra izkušnja.
Z odhodom ste dvignili veliko prahu. Javili so se tudi v Olimpiji. Kako ste vse skupaj doživeli?
Poskušal sem se od tega umakniti. Kolegi so mi sporočili, da je bila novinarska konferenca. Izrečenih je bilo veliko laži. S tem se ne smem obremenjevati. Delati moram na parketu.
Kako je živeti na jugu Italije?
Drugače. Vsi so bolj umirjeni, nikamor se jim ne mudi. Od dveh do petih popoldne je vse zaprto. Nekaj časa sem potreboval, da sem se privadil. Mesto je takrat mrtvo. Ljudje so prijetni. Podobni so tistim na jugu Hrvaške, v Bosni in Srbiji. Sproščeni so in radi te sprejmejo.
Kje je vaš domet?
Ne želim govoriti o sebi. Moja naloga je, da moram trdo delati. Na koncu bomo videli, kako daleč me bo pripeljalo.
1