Druga kariera
Nedelja, 31. 7. 2022, 12.50
1 leto, 10 mesecev
DRUGA KARIERA (271.): SMILJAN PAVIČ
Nekdanji košarkar nov izziv našel v sončno-kozmetičnem studiu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,84
1
Gost 271. Druge kariere je nekdanji košarkar Smiljan Pavič.
"To je bila zame povsem nova vloga, a ker sem pripravljen že celo življenje delati in garati, sem se z veseljem lotil novega izziva. V tem času sem se naučil res veliko novega, tako da me tudi to novo delo oziroma odgovornost izpopolnjuje," o svoji novi poslovni poti v prehodu v drugo kariero pojasnjuje nekdanji slovenski košarkar Smiljan Pavič. Ta je po bogati karieri pri 42 letih košarkarskemu igrišču pomahal v slovo, zdaj pa se skupaj s partnerko preizkuša v vodenju in delu v sončno-kozmetičnem studiu v Novem mestu.
Smiljan Pavić je pri 42 letih letos košarkarske copate postavil v kot. Kljub temu v poletnih dneh ne počiva, zmotili smo ga v Kopru, kjer kot mentor sodeluje na Boki kampu, košarkarskem kampu Boštjana Nachbarja, s katerim ga že od najstniških dni veže veliko prijateljstvo, ko sta bila v času srednješolskih dni cimra v dijaškem domu v Mariboru. "Boki ta kamp organizira že 16. leto zapored in v začetku se nama je zdela dobra ideja, da se vsaj na kampu vidiva, če nama drugače čez leto ne uspe tako pogosto, kot bi si želela. Sčasoma pa mi je bilo tukaj tako všeč, da sem tu tudi v vlogi trenerja. Tu je res super energija, druženje, dobro delamo in se tudi zabavamo. Tako da združimo zabavo in delo," je pojasnil Pavić.
Po koncu kariere nov izziv našel v sončnem in kozmetičnem studiu
Nekdanjega 210 centimetrov visokega košarkarja je sicer po koncu kariere zaneslo v povsem druge poslovne vode. "S partnerko Barbaro sva malo razširila njene dejavnosti, tako da sva odprla sončno-kozmetični studio Surya v Novem mestu, kjer tudi živiva. Odprla sva ga februarja, tako da imava zdaj glavni fokus na tem. To je bila zame povsem nova vloga, a ker sem pripravljen že celo življenje delati in garati, sem se z veseljem lotil novega izziva. V tem času sem se naučil res veliko novega, tako da me tudi to novo delo oziroma odgovornost izpopolnjuje," pravi.
Za celoten salon in posel skrbita sama. "Jaz sem bolj kot ne operater, naredil sem tudi izobraževanja za nekaj dejavnosti. Opravljam limfno drenažo, naredil sem tudi tečaj za microneedling (minimalno invazivni poseg, pri katerem s številnimi drobnimi iglicami prebadajo površino kože; mikroskopsko majhne poškodbe spodbudijo izločanje rastnih dejavnikov in obnovo osnovnih gradnikov kože, kot sta kolagen in elastin, op. p.) in pa tudi za kolagenske zlate niti, pri katerih smo povsem prvi v Sloveniji, ki smo to storitev iz tujine pripeljali v Slovenijo," pojasnjuje nekdanji košarkar Krke in Šenčurja.
Že pred tem je imel nekaj poslovnih idej. "Najprej sem želel odpreti lokal, začel sem tudi z enim drugim poslom razkuževanja ob začetku epidemije koronavirusa. Na koncu pa sem se lani odločil, da bo ta nova smer s kozmetičnim in sončnim salonom najboljši izziv, čeprav je bila to zame velika novost. Kar pa se tiče košarke, pa bom zagotovo z njo ostal povezan do konca življenja. Za vse, kar sem danes, in za vse moje dosežke v življenju ima zasluge košarka."
V trenerski vlogi se trenutno ne vidi
V zadnjih dveh sezonah je deloval v dresu slovenskega drugoligaša Trotov, kjer je imel v prvi vrsti mentorsko vlogo. "Tudi trenerstvo je bila ena izmed opcij za nadaljnje delo. Opravil sem tudi tečaj in pridobil licenco za treniranje najmlajših. Bile so tudi ponudbe, da bi postal trener, a se zaenkrat v tej vlogi ne vidim. Želel sem si početi nekaj povsem drugačnega, čeprav bom s košarko ostal povezan za vedno. Želel sem si tudi nekaj več prostega časa kot med kariero, vem pa, da si kot trener, če bi želel svoje delo opravljati maksimalno zavzeto, v delu 24 ur na dan. Mogoče se bom kdaj preizkusil tudi v tej vlogi, a v tem trenutku si tega niti ne želim niti ne predstavljam," pojasnjuje Pavić.
Z Boštjan Nachbarjem (desno) ga veže veliko prijateljstvo.
Zadnjih 14 let njegove kariere je preživel na slovenskih tleh, kjer je nosil drese Krke, Slovana, Šenčurja in na koncu že omenjenih Trotov. V tujini se je med drugim preizkusil tudi v Atenah, Banvitu in Rigi. Kar osemkrat je postal slovenski prvak, s čimer je še danes najtrofejnejši košarkar v slovenski ligi, ob tem je bil trikrat še pokalni zmagovalec. Na koncu je vztrajal kar do dopolnjenega 42. leta. "Leta 2009 sem prestal operacijo hrbta in takrat sem razmišljal, da obstaja možnost, da odigram še kakšno sezono, razpletlo pa se je tako, kot se je. Nekaj k temu uspešnemu obdobju lahko pripišem genetiki, predvsem pa to, da je treba skrbeti za svoje telo, ki je bilo moje orodje. Tu imam v mislih predvsem pravilno prehrano in pa trdo delo. Poleti sem vedno ohranjal telo v optimalnem stanju in bil potem pripravljen na vse napore. V tem še danes vidim ključ za uspeh."
Zadnji dve sezoni je nosil dres drugoligaša Trotov, s katerimi je v pretekli sezoni osvojil naslov podprvaka.
Matjaž Smodiš ga je privabil v Novo mesto
O koncu kariere je sicer razmišljal že med epidemijo koronavirusa, vendar kariere ni želel skleniti na takšen način. "Vmes sem začel že tudi s poslom v salonu in ta mi je vzel veliko truda, časa in energije, tako da sem videl, da bom težko pri obeh zadevah stoodstoten. Sploh na začetku poslovne poti, ko je treba vlagati še toliko več časa in energije, in res bi težko usklajeval oboje hkrati na nivoju, ki si ga sam želim. V vsem, česar se lotim, si želim biti stoodstoten. Ne izključujem možnosti, da bi še kdaj stopil na parket, a tu moram poudariti, da sta bili tudi zadnji dve moji sezoni na bolj amaterski ravni, saj sem igral v drugi ligi. Zato si želim v prihodnosti zagotovo še igrati vsaj na nekem rekreacijskem nivoju. Bomo videli. Zagotovo pa bom ostal dejaven tudi v športu," pravi Pavič, ki je imel v zadnjih sezonah težave s tetivo.
In kaj ga je ob koncu športne poti pripeljalo k zgodbi novomeških Trotov? "Odgovor je enostaven: Matjaž Smodiš. Matjaž mi je že kakšnih sedem let nazaj rekel, da bi kariero – glede na to, da zdaj živim v Novem mestu – končal v Novem mestu. Rekel mi je, da mi povsem prepušča odločitev, ali bi bila to ena tekma ali cela sezona, kakorkoli, le da so mi vrata pri Trotih vedno odprta. Po epizodi v Šenčurju sem se potem odločil v tej smeri, saj sem bil tako tudi bližje moji družini oziroma sinu Jaši. Nisem niti vedel, koliko časa bom igral oziroma ostal z ekipo, na koncu sta bili dve sezoni. V tem času sem tako igral kot tudi bil mentor mladim igralcem, ki so ob meni rastli. Verjamem, da so se od mene kaj naučili. Če gledam iz svoje perspektive, je čisto drugače, če se ob takem igralcu učiš le na tekmi ali pa če ga imaš vsak dan na treningu. Tako sem poskušal dati nek zagon mladim košarkarjem, ki se dobro razvijajo pri Trotih."
Kar osemkrat je postal slovenski prvak.
Bogata športna pot z osmimi naslovi slovenskega prvaka
Danes se z veseljem ozre na prehojeno košarkarsko pot, nekajkrat je bil tudi član izbrane vrste, vknjižil je tudi dva uradna nastopa v slovenskem dresu. "Če se ozrem na kariero, mi najprej na misel pade leto 2000, ko smo bili s slovensko reprezentanco do 20 let evropski prvaki. V tej reprezentanci sem igral tudi skupaj z Nachbarjem in tega obdobja se res radi spominjamo, ko se s fanti iz reprezentance srečamo še danes. Ponosen sem tudi na to, da sem osemkrat osvojil naslov slovenskega prvaka. V osmih finalih sem osemkrat zmagal s tremi različnimi ekipami. Mislim, da še vedno nima nihče več naslovov slovenskega prvaka kot jaz. Rad se spominjam tudi legendarne sezone s Krko iz sezone 2010/11, ko smo poleg državnega naslova v vitrino pospravili še lovoriko za osvojeni Eurochallenge (današnja košarkarska liga prvakov, op. p.)," pravi.
Lepe spomine ima tudi na obdobje, ki ga je preživel v Novem Sadu. "Ob tem so velik pečat name pustile tudi Atene, čeprav sem tam preživel samo štiri mesece. Odlično sem se počutil tudi pri Helios Suns, pa seveda pri Krki, kjer smo petkrat zapored osvojili slovensko državno prvenstvo," se z nasmehom po spominih sprehaja Pavič, ki ne obžaluje nobene svoje odločitve.
V sezonah 2014–2020 je igral za Šenčur.
Kvaliteta reprezentance na ravni za velik uspeh
Košarka mu je dala vse. Na svoji poti je spoznal ogromno ljudi, s katerimi je še danes v stiku. "Z Bokijem sva res prijatelja že od leta 1995. Zagotovo pa moram med ljudmi, ki so zaslužni za mojo pot, izpostaviti Toneta Krumpa, ki me je iz Velenja pripeljal v Maribor. Naslednji je Tomo Mahorič, ki me je naučil, kako se igra člansko košarko. Potem pa sta tu še Memi Bečirović, ki me je treniral tako v mladih letih kot potem pri Heliosu, in pa Aleksandar Đikić. To so trenerji, ki so mi največ pomagali pri moji karieri in jim bom večno hvaležen," pravi.
Nekdanji slovenski center se ob tem veseli tudi košarkarske jeseni, v kateri bo slovenska izbrana vrsta branila naslov evropskih prvakov. "Kvaliteta te reprezentance je zagotovo nesporna, verjamem, da se lahko bori za najvišja mesta. Seveda bom na vso moč podpiral našo reprezentanco, in če jim bo spet uspel kakšen velik podvig, bom presrečen. A rezultatsko ne bi napovedoval, saj lahko na takšnih turnirjih vse odloči ena žoga. Naj pridejo najdlje, kolikor le lahko. Še enkrat pa poudarjam, da je kvaliteta košarkarjev zagotovo na ravni za osvojitev zlatega odličja," je še sklenil Pavič.
Več iz rubrike Druga kariera:
1