Torek, 16. 7. 2019, 12.00
5 let, 3 mesece
VLADIMER BOISA, PODPREDSEDNIK KOŠARKARSKE ZVEZE GRUZIJE
Iz vinograda do EuroBasketa: Dončić in drugi Slovenci, dobrodošli v Gruziji
Nekdanji ljubljenec Tivolija Vladimer Boisa se kot podpredsednik gruzinske košarkarske zveze veseli velike zmage. Tbilisi bo namreč eden od gostiteljev EuroBasketa 2021. "Presenetljivo? Prej bi dejal, da zasluženo," pravi gruzinski Ljubljančan, ki se ne bi branil scenarija, po katerem bi med prvenstvom v Gruziji ob domači reprezentanci in Litvi domovala še Slovenija.
Vsako jesen se poda v vinograd na trgatev. Sprva kot ljubiteljski vinar, zdaj je to že del njegovega posla. Verjame, da bo letošnja letina dobra. A še lepše bere je bil deležen v ponedeljek ob 16.34, ko je predsednik evropskega dela Mednarodne košarkarske zveze Turgay Demirel izrekel zanj tako želeno besedo: Gruzija. Ta nekdanja sovjetska republika je namreč s Tbilisijem poleg Prage, Milana in Kölna postala gostitelj skupinskega dela evropskega košarkarskega prvenstva, medtem ko pa bo zaključni del potekal v Berlinu. "Velika zmaga," pravi Vladimer Boisa, nekdanji košarkar, ki je danes razpet med Gruzijo in Slovenijo. Kot podpredsednik Košarkarske zveze Gruzije deluje v vlogi športnega direktorja in ima nemalo zaslug za uspešno kandidaturo, ob kateri so se z dolgimi nosovi poleg Estoncev in Madžarov v domovino vrnili tudi Slovenci.
Če s(m)o Nemčijo, Italijo in tudi Češko pričakovali med gostitelji EuroBasketa 2021, pa je večje presenečenje Gruzija.
Da, a le zaradi tega, ker bomo prvič gostili takšno tekmovanje. Malce morda tudi zaradi tega, ker še nimamo dvorane za to prvenstvo. Sam pa trdim, da to ni presenečenje. Povsem zasluženo smo postali eden od štirih gostiteljev.
Prosim, podoživite ponedeljkovo zgodbo iz Münchna.
Poglejte, Gruzija se je v zadnjih letih uspešno postavila na košarkarski zemljevid. Postali smo dokaj redni udeleženci evropskih prvenstev. Zaza Pachulia je pustil sled v ligi NBA. Tudi kot prvak. Toko Shengelia je eden najboljših košarkarjev v Evropi. Tudi Slovenci nas dobro poznate. Navsezadnje smo pri vas igrali Stepania, Ckitišvili, Šermadini, Markoišvili … Tudi jaz. A če se vrnem h kandidaturi za EP 2021, o kateri me sprašujete, bi poudaril veliko dela, ki smo ga vložili. Dve leti smo se ukvarjali s tem projektom in tudi pri nedavnih volitvah za predsednika Fiba Europe podprli pravega kandidata. Na koncu … Uspelo nam je. Veselje je bilo veliko.
Včasih slovenski tekmec pod koši, zdaj še v boju za EuroBasket 2021.
Kakšna je bila v tem projektu vaša vloga?
Velika. Generalni sekretar zveze, predsednik in jaz smo se trudili s pripravo celotnega gradiva in tudi lobiranji. A vedeli smo, da zgolj košarkarski delavci ne bomo dovolj. Potrebovali smo še jasno in glasno podporo države.
Podpora države je bila vidna tudi ob glasovanju v Münchnu, kamor je na zasedanje vrha evropske košarke pod okriljem Fibe z vami pripotovala predsednica države Salome Zourabichvili in obljubila izgradnjo dvorane. Prav to je tisto, na kar so v taborih poražencev, tudi v slovenskem, opozarjali. Tbilisi nima primerne dvorane.
Obrnimo stvar nekoliko drugače. Res je, nimamo dvorane. A prav zaradi EuroBasketa jo bomo dobili. Dobro, mar ne? Delamo za košarko, delamo za otroke in navijače. Zdaj bodo imeli primeren objekt. Edina stvar, ki so nam jo lahko očitali, je dvorana. Zato smo se že pred časom odločili, da bomo v München pripotovali z jasnimi zagotovili. Nič nismo želeli prepustiti naključju. Imamo načrte, imamo zagotovila o sredstvih. Dvorana bo. Žal mi je le, da z nami v München ni pripotoval še Kakha Kaladze, veliki nogometni zvezdnik, ki je zdaj župan Tbilisija.
"Olimpija je moj klub," pravi Boisa (na fotografiji v boju z Gregorjem Fučko).
Povejte nam kaj več o načrtih za dvorano v Tbilisiju.
Tisti, ki so odločali o kandidatih za EuroBasket 2021, so na mizo dobili naš infrastrukturni načrt, podkrepljen s podpisom ministra za šport, s katerim je obljubil državno financiranje. To bo zelo sodoben športni objekt. Eden najboljših v Evropi. Na košarkarskih tekmah bo na tribunah dovolj prostora za 15 tisoč gledalcev. V projektno gradivo smo že vložili 200 tisoč evrov. Na koncu naj bi projekt stal 39 milijonov evrov.
Gostitelj prvenstva si lahko izbere tudi partnersko državo, torej reprezentanco, ki bo domovala v dotični skupini. Koga boste izbrali v Gruziji?
Bom jaz vprašal vas. Koga bi izbrali vi, če bi bili iz Gruzije?
Verjetno ne Rusije …
Drži. Ha ha. Koga pa bi?
Litvo?
Seveda! Pravilen odgovor. Smo v dobrih odnosih, tako na košarkarski kot človeški ravni. Tudi ambasadi odlično sodelujeta. Poleg tega pa so Litovci znani po izjemnih navijačih. Pričakujemo jih vsaj sedem tisoč. Verjetno tudi krepko več. Sicer pa bi bil jaz zelo vesel tudi Slovenije. Kaj je lahko lepšega od tega, da bi v Tbilisiju gostoval Luka Dončić?! On in vsi Slovenci boste dobrodošli, če bo tako določila usoda.
In kaj bo v Gruziji pričakovalo navijače?
Ne le košarka. Lepo vreme, hrana in vino. V tem smo najboljši na svetu. Ko govorim o tem, si res želim, da bi pri nas gostovala tudi Slovenija. Lahko povem, da vse od trenutka, ko sem postal del vodstva košarkarske zveze, vabim slovensko reprezentanco na kakšen prijateljski turnir. Do zdaj mi še ni uspelo. A to je razumljivo. Slovenci kotirajo visoko. Vabijo jih Španci, Hrvati, Srbi …
Nazadnje pod koši na poslovilni tekmi Sanija Bečirovića in Boštjana Nachbarja
Kakšen pa je bil vaš odnos s Slovenci v boju za EuroBakset 2021?
O Slovencih lahko govorim le z izbranimi besedami. Tudi o predsedniku Mateju Erjavcu, s katerim smo se vedno odkrito in pošteno pogovarjali. Tudi po koncu glasovanja se naš dobri odnos ni skazil.
Ob koncu pogovora ne moreva mimo kluba, ki je bil za vas odskočna deska. Olimpija. Zdaj Cedevita Olimpija? Kaj menite o tem projektu?
Kdor daje denar, želi imeti nadzor. Razumljivo. Naj ohrani le mojo barvo in mojo himno. Zakaj? Moji prijatelji vam bodo hitro povedali, da ob kozarčku vina rad prepevam ljubljanske navijaške pesmi. Moja barva je zelena. Zato si predvsem želim, da bo nova Olimpija ostala ljubljanska in predvsem zelena. Veliko uspeha želim tudi svojemu dobremu prijatelju Saniju Bečiroviću.
Med vinogradi
"Ko sem v Gruziji, me sprašujejo, kdaj bom odšel domov. S tem seveda mislijo na Slovenijo. Ko sem v Ljubljani, pa mi po drugi strani ob odhodu v Gruzijo marsikdo reče, da odhajam domov," nam je o svoji razpetosti med Slovenijo in Gruzijo pred časom pripovedoval danes 38-letni Boisa, ki je v svoji karieri igral tudi za Postojno, Slovan in predvsem Olimpijo.Po karieri je nov izziv našel pri košarkarski zvezi ter v vinogradih in vinskih kleteh. Že vrsto let se namreč ukvarja s pridelavo vina in žganih pijač. "Če se bom kdaj umaknil iz košarke, bom stoodstotno delal v vinarstvu," pravi in dodaja: "Sem dober vinar, imamo svoj vinograd in klet, a želim postati še boljši. Stalno se učim. Težava je le v tem, da sem razpet med košarko in vinom."