Obudil bi slovensko enotnost, ki je zaznamovala domači EuroBasket

Edo Murić se bo s soigralci celjski publiki v dvorani Zlatorog predstavil ob 20. uri. Foto: Sportida

Še ne 25-letni Edo Murić se je po operaciji rame in sezoni v dresu Partizana letos vrnil v slovensko reprezentanco. V njej ga je ob pomlajenem igralskem kadru, prevetrenem vodstvu, novi tekmovalni ravni in novem selektorju pričakala tudi nova vloga. 202 centimetra visoki Ljubljančan je namreč zapolnil vrzel na položaju krilnega centra. A čeprav ga je narava bolj usmerila na klasični krilni položaj, se je v novi vlogi odlično znašel in bil ob uvodnih zmagah nad Kosovom in Bolgarijo v kvalifikacijah za EuroBasket 2017 s povprečno 17 točkami, 7 skoki in 5 asistencami celo najboljši Slovenec.

Dve tekmi, dve zmagi. Je to za vas ključen podatek?
Vsekakor. Res pa je, da smo pokazali dva obraza. Na tekmi proti Kosovu smo pokazali odlično igro. Podobno je bilo v prvi četrtini tekme z Bolgarijo. Žal je sledil mrk. Nismo ga pozabili. Je dobra šola za v prihodnje. Vseeno pa bi nas bolj bolel, če bi zaradi tega tekmo izgubili. Verjamem, da je na koncu prevladala naša kakovost. S to moramo premagovati tekmece.

Znamo igrati dobro košarko. O tem ni dvoma. Vprašanje pa je, v kolikšnem delu tekme lahko to dokazujemo. Tu pridemo do vprašanja koncentracije. V teoriji je treba biti maksimalno osredotočen od prve do zadnje minute. V praksi je to malo težje. A težiti moramo k popolnemu pristopu. To bomo skušali dokazati že na tekmi z Ukrajino, za katero ocenjujem, da je naš največji tekmec za zmago v tej kvalifikacijski skupini. Treba jim bo pokazati, da so prišli v Slovenijo.

Po dveh tekmah (ob Goranu Dragiću) prvo ime Slovenije. Foto: Sportida V prvem odgovoru ste se dotaknili pristopa. To vprašanje je neke vrste rdeča nit kvalifikacij. Kako igrati proti kakovostno šibkejšim tekmecem? Verjetno se na tekmi čuti, da ne gre za četrtfinale evropskega prvenstva? 
Res je. Za nas je to nekaj novega. Osebno me bega že ritem. Stalno se selimo, igramo v različnih dvoranah in proti reprezentancam, ki so nam manj znane. A bodimo pošteni in si priznajmo, da smo se samo postavili v ta položaj. Zdaj se moramo s tem sprijazniti in se iz kroga, v katerem so še Kosovo, Ukrajina in Bolgarija, prebiti kot zmagovalci.

Ni lahko. Vsi pričakujejo, da se bomo sprehodili do EuroBasketa 2017. A po drugi strani so tekmeci eno leto čakali na trenutek, da se bodo postavili po robu Goranu Dragiću in soigralcem. Lep primer so bili v soboto Bolgari, ki so, vsaj po moji oceni, igrali nad ravnjo lastnih zmožnosti. Za njih je to tekma leta, na kateri lahko zgolj veliko dobijo. Za nas pa so zmage nekaj pričakovanega ali kar zahtevanega, poraz pa velik udarec.

Kosovo in Bolgarija. S kakšnimi besedami bi orisali Ukrajino?
Gre za fizično čvrsto ekipo, ki ima dva klasična centra in organizatorja igre, ki narekuje hiter ritem. Vsiliti jim bo treba naš ritem. A igramo doma. Upam, da bo Slovenija prepoznala, da gre za najostrejšega tekmeca za prvo mesto. Potrebujemo podporo v Zlatorogu. To je ena najbolj pomembnih tekem v letu. Navijači so lahko pomembna utež na tehtnici.

Govorite o tribunah. Če pa se osredotočimo na parket, je razvidno, da ste ob Goranu Dragiću celo ključni mož izbrane vrste. A zanimivo je, da na položaju krilnega centra, ki je sicer praviloma rezerviran za nekoliko višje košarkarje.
Igrati na več položajih je posebna kakovost košarkarja. Verjamem, da spadam v krog tistih, ki se lahko dobro kosajo tako na položaju klasičnega krila kot tudi krilnega centra. Novi slovenski selektor Igor Kokoškov mi je že ob prvem srečanju dejal, da me vidi predvsem v vlogi "štirice", torej krilnega centra. Za nameček je prilagodil igro, tako da se na tem položaju in v tem sistemu dobro znajdem. V bistvu gre za sistem, v katerem krilni košarkar igra na položaju krilnega centra.

Torej priznavate, da to ni vaš naravni položaj?
Krpamo vrzeli. V reprezentanci nisem zaradi tega, da bi si izbiral slog igre in igralno mesto. Vsi smo tu z istim s ciljem. Smo ekipa. Vsak posameznik se mora znati prilagoditi kolektivu. Če bo ta od mene zahteval, da igram kot center, bom to tudi storil. Nimam pripomb. Sprejemam vlogo, ki mi je dodeljena. Tako kot vsi soigralci, s katerimi si delim reprezentančno slačilnico, s ponosom branim barve Slovenije.

V reprezentanco se je vrnil Goran Dragić kot eden največjih zvezdnikov slovenskega športa. A pretirane evforije okrog reprezentance ni. Stožice so na tekmi proti Kosovu delovale kot dvorana med prijateljsko tekmo. Vas čudi, da se navijači oddaljujejo?
Čudi me predvsem to, da velja v Bolgariji večje zanimanje za Gorana Dragića kot pa v Sloveniji. Po sobotni tekmi smo lahko na vsakem koraku poslušali le: "Gogi, Gogi, Gogi …" On je zvezda evropske košarke, ki je pustil velik pečat v ligi NBA. Lepo bi bilo, če bi mu tudi v Sloveniji pokazali dolžno spoštovanje. On in celotna reprezentanca bi si zaslužila večjo podporo.

Kot košarkar se bom vedno spominjal leta 2013 in domačega evropskega prvenstva. Takrat je Slovenija stopila skupaj. Dihali smo kot eno. Vsem je bilo lepo – igralcem in navijačem. Ne vidim razloga, da ne bi obudili teh občutkov. Slovenija mora dokazati, da je košarkarska država. Upam, da bom še kdaj doživel tiste občutke.

Skupaj v reprezentanci, skupaj v klubu: Gašper Vidmar in Edo Murić Foto: Sportida

O kapetanu Dragić govorite z izbranimi besedami. Njegova igralska kakovost ni sporna. Ali upravičuje tudi status vodje?
On je pravi vodja. Kapetan z veliko začetnico. Od njega se vsi po vrsti lahko učimo. Na vsakem koraku. Ne govorim le o košarki, temveč tudi o človeških vrednotah.  Za njim je vrhunska kariera, prežeta z vzponi in padci, predvsem pa z neizmerno voljo. Nikoli ni imel ob sebi botrov, ki bi ga potiskali v ospredje. Kar je dosegel, je plod njegovega trdega dela in šampionske miselnosti. Danes je med nosilci igre ekipe Miami Heat. A do nas se niti za trenutek ne obnaša zvezdniško. Je del nas. A ko je treba, bo prevzel odgovornost.  

Do konca reprezentančne akcije vas čakajo še štiri tekme, nato pa novo poglavje v klubski karieri. Selitev iz Partizana v Banvit. Ocenjujete, da gre za velik korak naprej?
Velik korak naprej! Vesel sem, da sem pristal v ambicioznem okolju. V Turčijo odhajam z jasnim ciljem, to pa je postati še boljši košarkar.

"Od Partizana se je bilo težko posloviti." Foto: Sportida

V Banvit vas je povabil Sašo Filipovski. Sta v stiku?
Dobro se poznava. Vem, da veliko zahteva. Veselim se skupnega sodelovanja. Verjamem, da se z njegovo pomočjo lahko čez slabo leto v reprezentanco vrnem kot veliko boljši igralec.

Veselite se Turčije. A slovo od beograjskega Partizana je bilo zaradi navijačev zelo čustveno …
Ob malih nog sem želel braniti barve Partizana. Želja se mi je uresničila, beograjsko poglavje moje kariere pa bo imelo v spominih vedno posebno mesto. Ko gledam nazaj, sem vesel, da to ni bila le pravljična zgodba. Imel se tudi nekaj težav, tako zdravstvenih kot z iskanjem samega sebe. A to me je zgolj okrepilo. Poleg tega pa sem v Beogradu stkal kar nekaj prijateljskih vezi, ki bodo trdne do konca mojega življenja.