Minili so časi, ko so lahko v ligi NBA do pogodb prihajali stoječi velikani. Zaradi vse bolj gibljive košarke morajo tudi centri z ekstremno višino pokazati nemalo spretnosti, da se znajdejo na radarju klubov najmočnejše lige na svetu. Tudi 221 centimetrov visoki srbski reprezentant Boban Marjanović, ki bo po slovesu od Philadelphie pri Dallasu združil moči z Luko Dončićem. Bobi je bil sicer v zadnjih letih tudi najvišji član NBA-druščine. Mimogrede, na drugem mestu je z zgolj "britvico" manj latvijski član Dallasa Kristaps Porzingis. Ali bosta ta status obdržal tudi v prihodnji sezoni, pa je odvisno od tega, kako se bo v poletni ligi NBA in v pripravljalnem obdobju odrezal Tacko Fall.

Dončić in Porzingis: v reprezentanci tekmeca, v klubu po novem soigralca Foto: Vid Ponikvar

Senegalski velikan

Zgolj kakšno uro po tem, ko je Marjanović okrepil Dallas, je Fall podpisal enoletno pogodbo z Bostonom. A ta mu še zdaleč ne zagotavlja mesta v ekipi nekdanjih prvakov. Gre namreč za pogodbo, ki ji v ZDA pravijo "Exhibit 10", ta je finančno minimalna, klubom pa omogoča, da pod svojim okriljem združijo večje številko igralcev in jih nato selijo v razvojno ligo.

Tacko Fall: skozi stranska vrata v ligo NBA? Foto: Getty Images

Tacko Fall, senegalski center, ki meri kar 231 centimetrov in z roko doseže višino košarkarskega obroča, njegov razpon rok pa presega 2,5 metra, se je sicer klubom lige NBA predstavil že na naboru. A ni bil izbran. Zdaj ga bodo preizkusili pri Bostonu in z njim igrali tudi v poletni ligi.

Danes 23-letni Senegalec se je sicer rodil v Dakarju, v ZDA pa se je preselil pred sedmimi leti. Srednjo šolo je obiskoval v Houstonu, študentsko košarko pa igral na univerzi na Floridi (UCF).

Fall je v ligi NCAA takole zaustavil tudi Ziona Williamsona, ki je pretekli mesec postal prvi izbor nabora. Foto: Reuters

Bol je v 80. in 90. letih preteklega stoletja igral za Washington, Golden State, Philadelphio in Miami. Njegovo višino je nato v ligi NBA izenačil Muresan, v ZDA pa je bil član Washingtona in NJ Nets. Pri obeh naletimo na podatek 231 centimetrov, a je bil malenkostno vendarle višji Romun.

Manute Bol: sudanski velikan, ki je podelil več "banan", kot je vknjižil točk

Z roko je Bol dosegel višino 318 centimetrov. Foto: Getty Images Manute je kot predstavnik plemena Dinka odraščal v Turaleiu v Sudanu. Da si lahko obeta ekstremno višino, je bilo mogoče pričakovati že po najbližjih sorodnikih. Tako mama kot oče sta namreč prerasla mejo dveh metrov, pradedek pa naj bi bil visok kar 236 centimetrov.

Prav višina je bila tudi ena od največjih ovir pri napredovanju v nogometu kot njegovi prvi športni ljubezni. Telo mu je narekovalo vključitev v košarko. Ne le zaradi 231 centimetrov višine, temveč tudi zaradi dolgih nog in raztega rok 260 centimetrov.

Zgodba o ubitem levu

Še preden ga je košarka ponesla v ZDA, kjer je še v obdobju nekoliko manj donosnih pogodb nato v ligi NBA zaslužil slabih šest milijonov ameriških dolarjev, je Manute v Sudanu živel družinsko-pastirsko življenje. "Med kravami res nisem vedel, kaj je košarka," je s svojimi afriškimi zgodbami pozneje navduševal Američane. Njihovo pozornost je pritegnila predvsem z zgodba o tem, kako se je nekega dne lotil leva.

Kot je pojasnjeval v knjigi in televizijskih oddajah, je z družino v okolici svoje vasi veliko pešačil, zaradi zveri pa je imel ob sebi vedno sulico. Ko je eden od številnih bratrancev umrl zaradi bližnjega srečanja z levom, je Manute pograbil sulico, se odpravil na pohod, našel spečega leva in ga hladnokrvno ubil.

V ligi NBA je igral za Washington, Golden State, Philadelphio in Miami. Foto: Getty Images

Selitev v ZDA

S košarko se je pobliže spoznal šele kot najstnik. Kot vojak je postal košarkar in zaigral tudi za reprezentanco. Tako je padel v oko ameriškim oglednikom, ki so že tedaj okrepitve iskali na drugih celinah. Kljub jezikovnim težavam se je pri 21 letih odpravil v ZDA, kjer so bili navdušeni nad njegovo višino, a zaskrbljeni nad skromno telesno maso in šibkostjo. Tudi v najboljših letih je Bol tehtal le dobrih 90 kilogramov, a se je leta 1985 iz študentske košarke vendarle preselil v ligo NBA.

Na naboru leta 1985 ga je izbral Washington, pri katerem je odigral večji del svoje kariere. Zaradi omejenih gibalnih sposobnosti se nanj trenerji niso mogli zanašati pri hitrejši igri ali nanj računati v fizičnih dvobojih, zato je večji del kariere stavil predvsem na višino in dolge roke, s katerimi je rad blokiral tekmečeve mete.

Kljub 231 centimetrom ni nikoli presegel sto kilogramov. Foto: Getty Images

1.599 točk, 2.086 blokad

V desetletni karieri v ligi NBA je sudanski center zaigral na 624 tekmah in zamenjal štiri klube. Z izjemo sezone novinca pri Washingtonu mu je večinoma pripadla vloga rezervnega centra, ki je v igro s klopi vstopal s posebnimi nalogami. Strelsko ni bil nikoli pretirano navdahnjen (povprečje 2,6 točke na tekmo). Tudi pri skokih oziroma v njegovem primeru predvsem ujetih odbitih žogah ni izstopal (4,2 skoka na tekmo).

Zato pa so bile njegova specialiteta blokade. V prav vseh sezonah je imel namreč povprečje blokad višje od povprečja doseženih točk, s čimer je edini košarkar v zgodovini lige s tovrstno statistično posebnostjo. Skupno je tekmecem namenil kar 2.086 "banan" (točk le 1.599). V tem elementu obrambne košarkarske igre pa je bil najboljši v sezoni 1985/86, ko je v povprečju zbral kar pet blokad na tekmo.

Manute Bol (16. 10. 1962-19. 6. 2010) Foto: Getty Images Svojih korenin ni pozabil

Ligi NBA je v slovo pomahal leta 1995. Kariero je nato podaljšal v ligi CBA (Florida), enajst tekem je v sezoni 1996/97 odigral v italijanski ligi kot član Forlija, preizkusil pa se je tudi v Katarju.

Kariero je končal zaradi revmatoidnega artritisa in se posvetil vlogi aktivista pri pomoči Sudanu. Kot je večkrat pojasnil, ni nikoli pozabil, od kod izvira, zato je nemalo ameriških zelencev poslal v domovino. Tja se je pogosto odpravil tudi sam, zaradi vojne in zavezanosti krščanstvu pa se je občasno znašel v neugodnem položaju. Lokalne oblasti mu med drugim dobrega pol leta niso dovolile zapustiti države.

Zaradi težav z ledvicami je v 48. letu starosti umrl 19. junija 2010.

Gheorghe Muresan: preživel bolezen, "strašil" v Tivoliju in zviška gledal na Shaqa

Medtem ko je Bol še v 80. letih preteklega stoletja Američane zabaval s svojimi afriškimi prigodami, je bil Muresan zanje manj "eksotičen", čeprav jih je moral poučevati o Romuniji in domovanju grofa Drakule. Je pa zato v ligi NBA vendarle odigral večjo vlogo. Bol je bil znan predvsem kot mojster za blokade in je celo edini v zgodovini, ki je vknjižil več blokad kot točk, Muresan pa je bil vendarle bolj raznovrsten.

V boju z Jordanom Foto: Getty Images

V najmočnejši ligi na svetu je nekaj časa igral za New Jersey Nets, pečat pa je pustil v Washingtonu, ki ga je leta 1993 kot 30., kar pomeni tretjega v drugem krogu, izbral na naboru lige NBA. Mimogrede, to je bil nabor, s katerim so v ligo NBA vstopili tudi Chris Webber, Penny Hardaway, Allan Houston, Vin Baker in nemški velikan Shawn Bradley, ki je v višino meril kar 229 centimetrov, a bil vseeno nižji od Muresana.

Najvišji in najmanjši v zgodovini: Muresan (231 cm) in Muggsy Bogues (160 cm) Foto: Getty Images 18 let pred Goranom Dragićem

Center iz Transilvanije, rojen 14. 12. 1971, je do lige NBA seveda "prilezel" na račun ekstremne višine, ki pa jo je vendarle znal zavidljivo obvladovati in pokazati še kaj več. V primerjavi z omenjenim Bolom je bil tudi močnejši in težji. Znal se je gibati, teči, voditi žogo, igrati s hrbtom proti obroču ali prisiliti nasprotnikove centre, da so se pomaknili izpod koša. Pri Washingtonu, ki se je tudi po njegovi zaslugi po osemletni suši prebil v končnico, je bil pomemben član prve peterke.

Svoje zvezdniške trenutke je doživljal predvsem v sezoni 1995/96, po kateri je prejel tudi priznanje za košarkarja, ki je najbolj napredoval. Mimogrede, Goran Dragić je bil tega priznanja deležen leta 2014. V tisti sezoni je Romun v povprečju dosegal 14,5 točke, 9,6 skoka in 2,3 blokade na tekmo. Njegovi osebni rekordi so 31 točk (proti Charlotte Hornets 1995), 21 skokov (proti Miami Heat 1996), pet asistenc (proti Atlanta Hawks 1996) in devet blokad (na treh tekmah).

Lahko bi bilo usodno

Muresanovi starši po višini niso izstopali, saj niso presegli niti 180 centimetrov. Sinova ekstremna višina je bila namreč posledica tumorske motnje hipofize, ki so mu jo odkrili že v mladosti. Gre za žlezo z notranjim izločanjem v lobanjskem "turškem sedlu", ki prek rastnega hormona vpliva tudi na rast. V njegovem primeru na ekstremno rast.

Zaradi akromegalije, ki vodi v gigantizem, je bil leta 1993 pri 22 letih in višini 231 centimetrov v Franciji operiran. Z odstranitvijo tumorja so zdravniki prekinili rast, velikanu iz Cluja rešili življenje in mu posledično omogočili tudi razcvet košarkarske kariere.

Leta 1997 ga je takole sprejel tedanji romunski predsednik Emil Constantinescu. Foto: Reuters

Znanec iz Tivolija

Svojo športno pot je začel že v rodni Romuniji. Tudi kot uveljavljen košarkar se je rad vračal domov in branil barve državne reprezentance, a košarkarski kruh je vendarle iskal v tujini. Največje kose si je odrezal v ZDA, kjer je zaslužil dobrih osem milijonov dolarjev. Danes bi bili zneski seveda krepko višji. Prve mednarodne uspehe pa je dosegel v Franciji. Še danes velja za eno od klubskih legend Pau Ortheza, za katerega je igral v treh različnih obdobjih.

Najzvestejši navijači ljubljanske Olimpije se verjetno dobro spomnijo, da je Muresan sredi svoje NBA-kariere, na pragu že omenjene sezone 1995/96, le za štiri tekme okrepil Orthez. Dve tekmi je jeseni leta 1995 odigral prav proti Ljubljančanom, ki so tudi po njegovi zaslugi gladko izpadli iz boja za vstop v skupinski del lige državnih prvakov oziroma evrolige.

Od lige NBA se je poslovil leta 2000. Foto: Getty Images Hollywood

Muresanov dosje lahko najdemo tudi v slovitem filmskem arhivu IMDb. Ob nekaj epizodnih televizijskih vlogah je bil namreč leta 1998 tudi igralec v filmu Moj velikan (My giant), kjer mu je v vlogi glavnega soigralca družbo delal Billy Crystal. Romunova košarkarska zvezda je bila sicer tedaj že v zatonu, a ne zaradi zaslepljenosti na račun kalifornijskih filmskih žarometov, temveč zaradi zdravstvenih težav.

Muresan je imel namreč prav zaradi svoje višine veliko težav. Kolena, gležnji in predvsem hrbet so bili največje žrtve centimetrov, športne kariere in tudi notranjih telesnih procesov po že omenjeni operaciji leta 1993, ko so zdravniki zaustavili nevarno rast. V zadnjih dveh sezonah je tako ob skromnih minutah na parket stopil le na 30 tekmah. Še danes ga ves čas mučijo bolečine v hrbtu, a na različne načine ostaja v stiku s košarko. 

Sportal K Dončiću prihaja velika okrepitev. Dobesedno. #video