Nedelja, 2. 6. 2024, 4.00
2 tedna, 5 dni
Skok v športno preteklost
Dallasu, pa tudi Irvingu, je v finalu favorita že uspelo šokirati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,17
Kyrie Irving in soigralci so leta 2016 pokal za prvaka lige NBA pripeljali v Cleveland.
Naslednji teden se začne finale lige NBA (prva tekma v noči na petek). Pogled na število zmag po rednem delu prvenstva opozarja, da so Boston Celtics (64 zmag) favoriti dvoboja z Dallas Mavericks (50). A v zgodovini tega tekmovanja so v velikem finalu padle še precej močnejše ekipe. V nedeljski Sportalovi rubriki Skok v športno preteklost se spominjamo nekaj največjih presenečenj. Enkrat je to uspelo tudi že Dallasu, Kyrieju Irvingu pa celo premagati najuspešnejšo ekipo rednega dela vseh časov.
2016: Irving in Cavs porazila rekordne Warriorse
Kyrie Irving v dresu Caveliersov.
MVP Stephen Curry in njegovi Golden State Warriors so imeli rekordno sezono 2015/2016, ko so dobili kar 73 od 82 tekem rednega dela. Prvaki vzhodne konference Cleveland Cavaliers so v rednem delu zmagali na 57 tekmah. Srečali so se v velikem finalu. Warriors so dobili prvi dve tekmi doma in nato v gosteh četrto ter pred peto na domačem terenu vodili s 3:1 v zmagah. Vsi so bili prepričani, da je prvak odločen. A ni bil! Draymond Green je zaradi kazni manjkal, ob LeBronu Jamesu pa je 41 točk z eno svojih najboljših tekem dal tudi Kyrie Irving (112:97).
V Clevelandu o zmagovalcu ni bilo dvoma, domači so prevladovali večji del tekme in serijo izenačili na 3:3 z zmago 115:101. Zanimivo: prvič v zgodovini se je zgodilo, da sta dali ekipi na prvih šestih tekmah enako številko točk (610). Tako se je finale še enkrat odločal v Oracle Areni v Oaklandu. Tekma bi bila težko bolj izenačena: 20-krat so se izmenjali v prednosti, 11-krat je bil rezultat poravnan. Samo na tej tekmi tega finala je bilo na koncu manj kot deset točk razlike. Prvaka sta odločili dve izjemni potezi: dve minuti pred koncem je James podelil blokado Andreju Igoudali, slabo minuto pred zadnjo sireno pa je Irving prek Curryja zadel trojko za vodstvo z 92:89. Končni izid je bil 93:89, Cavaliers pa so kot prvi v zgodovini dobili finale po zaostanku z 1:3. Po 17 letih je ekipa lovoriko znova dvignila na gostujočem terenu in po kar 38 letih je gostujoča dobila sedmo tekmo finala.
2011: Nowitzki zasenčil Jamesa in Wada
Dirk Nowitzki je bil MVP finala, ko je Dallas prvič in za zdaj zadnjič osvojil ligo NBA.
Pet let prej James ni bil na strani zmagovalcev, pa je ob prihodu v Miami Heat takrat pompozno napovedal, koliko lovorik bodo osvojili: "Ne eno ne dve ne tri ne štiri ne pet ne šest ne sedem ..." Na Florido sta mu namreč sledila še zvezdnika Chris Bosh in Dwyane Wade. In res so se že v prvi sezoni uvrstili v finale. Tisto je bilo sicer zelo izenačeno prvenstvo, saj v rednem delu nobena ekipa ni imela več kot 62 zmag – Miami 58, Dallas Mavericks, ki so jim nasproti stali v finalu, pa 57. Čeprav so Dirk Nowitzki in soigralci v drugem krogu končnice s 4:0 izločili branilce naslova Los Angeles Lakers, v konferenčnem finalu pa s 4:1 še Oklahomo City Thunder, je vseeno večina strokovnjakov v finalu stavila na Miami, ki je vse tri serije končnice dobil s 4:1 (s 76ersi, Celticsi in Bullsi).
Jason Kidd je z Dallasom naslov že osvojil.
Miamijeva velika trojica je bila vendarle na vrhuncu svoje kariere, Nowitzki pa je imel za pomočnike veterane Jasona Kidda, Jasona Terryja, Shawna Mariona in Tysona Chandlerja. Miami je gladko dobil prvo tekmo, na drugi vodil že za 15 točk, nato pa se je finale začel obračati. Dallas – tako kot tudi v tej sezoni – se ni v nobenem trenutku tekme predal. Nowitzki je v zadnji minuti najprej zadel trojko za izenačenje in nato 3,6 sekunde do konca še koš za zmago (95:93) in izenačenje na 1:1. Nato so sledile tri tekme v Dallasu, na prvi so domači sicer izgubili, a nato dobili naslednji za vodstvo s 3:2. Na peti tekmi sta sploh prvič v finalni seriji ekipi dosegli po več kot sto točk. Za zmago s 112:103 je Dallas zadel kar 13 trojk iz le 19 poskusov.
Kot se je izkazalo, že odločilna šesta tekma v Miamiju sploh ni bila napeta do zadnjih minut. James v tretji četrtini ni zadel kar deset minut in Dallas je ušel na prednost devetih točk, ki je ni več izpustil iz rok. Z zmago s 105:95 so finale dobili s 4:2 v zmagah in Mavericks so po letih razočaranj končno osvojili prvi ter še danes edini naslov prvaka lige NBA. Nowitzki je po zadnji sireni stekel v slačilnico v solzah. Ko si je opomogel, se je vrnil na podelitev pokala in prejel še lovoriko za MVP finala.
Glede na razplet rednega dela so bile tudi v sezoni 2003/2004 ekipe zelo izenačene, a v finalu med Los Angeles Lakers (56-26) in Detroit Pistons (54-28) so si le redki upali staviti nanje. Jezerniki so namreč tisto sezono Kobeju Bryantu in Shaquillu O'Nealu dodali še dva veterana Karla Malona in Garyja Paytona. Detroit tako velikih zvezd ni imel, a je Ben Wallace solidno omejil O'Nealov učinek, Chauncey Billups pa si je priigral nagrado za MVP finala. Tega so dobili s 4:1.
1969: Russell z ostarelimi Celticsi do enajstega naslova
Bill Russell in Wilt Chamberlain v finalu lige NBA leta 1969.
Boston Celtics so bili najuspešnejša ekipa 60. let, pravzaprav kar dominantna. Med letoma 1959 in 1966 so nanizali osem zaporednih lovorik, Bill Russell jih je do naslova prvakov popeljal tudi leta 1968. A zvezdniška ekipa se je starala in vsi so menili, da je njihove dinastije konec. V sezoni 1968/1969 so bili četrti nosilci vzhodne konference, saj so dobili le še 48 tekem od 82. Pa jim je v končnici vseeno najprej uspelo izločiti vzpenjajoče Philadelphia 76ers in New York Knicks. V finalu pa so jih pričakali njihovi veliki tekmeci Los Angeles Lakers (55-27). Tista sezona je bila sicer res izenačena, a Lakers so zvezdnikoma Jerryju Westu in Oscarju Robertsonu dodali še enega izkušenega veterana Wilta Chamberlaina.
Vseh sedem tekem finala je bilo tesnih, na prvih šestih je vselej zmagala domača ekipa. Odločila je torej sedma tekma v Los Angelesu. Takratni lastnik Lakersov Jack Kent Cooke je bil v naslov prvaka prepričan. Pod strop dvorane so namestili več tisoč balonov z napisom "svetovni prvaki Lakers", na letakih na sedežih pa je pisalo "Ko, ne če, bodo Lakers osvojili naslov, bomo spustili balone in zaigrala bo skladba Happy Days Are Here Again". Petintridesetletni Russell in soigralci so bili zato samo še bolj motivirani. Po prvi četrtini so Celtics vodili za 12 točk, ob polčasu je bilo bolj izenačeno (56:59, v tretji pa so z 12 točkami Dona Nelsona povedli z 91:76. Chamberlain je že na začetku odločilne četrtine dobil peto osebno napako (nikoli dotlej v karieri ni bil izključen) in je moral igrati previdneje v obrambi. Ob zaostanku za devet točk si je pet minut do konca še poškodoval koleno. Z rezervnim centrom Melom Countsom so se Lakers približali na 102:103. Wilt je za zadnjo minuto in pol želel nazaj v igro, a mu je trener Butch van Breda Kolff dejal, da jim gre dobro tudi brez njega. A je v zadnji minuti Nelson zadel nor koš, domači so še izgubili žogo in z zmago 108:106 je lovorika odpotovala v Boston. Russell je tako sklenil kariero s svojim enajstim naslovom prvaka lige NBA.
Marsikdo je mislil, da bodo Elvin Hayes in Washington Bullets (60-22) v finalu pometli z Golden State Warriors, potem ko so v konferenčnem finalu izločili branilce naslova Boston Celtics. Pa se je zgodilo ravno obratno: v finalu so s 4:0 v zmagah zmagali Golden State Warriors (samo 48 zmag v rednem delu sezone). Pa je v rednem delu Washington dobil tri od štirih medsebojnih tekem, Golden State se je obenem v konferenčnem finalu s 4:3 namučil s Chicago Bulls.
