Petek, 12. 2. 2021, 9.24
3 leta, 10 mesecev
Intervju s kolesarjem Žigo Jermanom
Zgrabil prvo priložnost, ki se mu je ponudila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,58
Žiga Jerman bo v letošnji sezoni edini slovenski kolesar v prokontinentalni ekipi. V prihodnjih dveh sezonah bo nosil dres italijanske ekipe Androni Giocattoli – Sidermec.
"Še posebej zdaj, ko je ogromno kolesarjev ostalo brez pogodbe, sem se odločil, da bom zgrabil prvo priložnost, ki se mi bo ponudila," pravi slovenski kolesar Žiga Jerman, ki je letos prestopil v italijansko prokontinentalno ekipo Androni Giocattoli – Sidermec, v kateri je leta 2016 svoj pohod na kolesarski vrh začel tudi nekdanji zmagovalec Dirke po Franciji Egan Bernal. 22-letni Jerman, ki je vrstnik in dolgoletni prijatelj aktualnega zmagovalca Toura Tadeja Pogačarja, je trenutno na ekipnih pripravah v Alassiu blizu Monaka.
Žiga Jerman, kolesar veleuspešne generacije 1998, ki s Tadejem Pogačarjem, Marcom Hirschijem in Mikkelom Bjergom že zdaj kroji kolesarski vrh, bo v letošnji sezoni edini Slovenec z mestom v prokontinentalni kolesarski ekipi.Po dveh sezonah kaljenja v razvojni vrsti francoskega World Tour moštva FJD Groupama, kjer so ga opazili po njegovi zmagi na dirki Gent−Wevelgem leta 2018, je dolgoletni prijatelj zmagovalca lanske Dirke po Franciji Tadeja Pogačarja, podpisal pogodbo z italijansko prokontinentalno ekipo Androni Giocattoli – Sidermec, v kateri so se med drugim razvijali tudi nekdanji zmagovalec Toura Egan Bernal, njegov ekipni kolega pri Ineos Grenadiers Ivan Sosa in Fausto Masnada (Deceuninck - Quick-Step).
Pogovarjali smo se o razlogih za menjavo kolesarske sredine, lekcijah iz življenja v Franciji, kolesarskih sanjah, fenomenu Pogačar …
Kako je prišlo do spremembe vaše kolesarske sredine, prihodnji dve sezoni boste dirkali za italijansko prokontinentalno ekipo Androni Giocattoli – Sidermec.
Do menjave kluba je prišlo proti koncu lanske sezone. Mislim, da smo se za podpis pogodbe dogovorili septembra lani.
Glede na to, da je bila lanska sezona nenavadna v vseh pogledih, še posebej za nas, mlajše člane, ki smo zaradi pandemije utrpeli precejen izpad kolesarskih dirk, mislim, da sem lani imel samo devet štartov, prokontinentalne in ekipe World Tour pa so bolj ali manj izpeljale celoten program, še dobro, da sem ekipo sploh dobil.
Ste imeli možnost ostati pri ekipi FDJ, kjer ste bili od avgusta 2019 tudi član njihove razvojne ekipe, oziroma ste morda računali na mesto v ekipi svetovne serije?
Težko je reči. Na njihovo odločitev bi moral čakati do konca oktobra, in če bi me takrat odslovili, bi bilo to tako pozno, da bi težko našel novo ekipo. Ogromno ekip je že zapolnilo svoja mesta in mislim, da je bil septembra že skrajni čas za sprejem odločitve, kam in kako naprej.
Še posebej zdaj, ko je ogromno kolesarjev ostalo brez pogodbe, sem se odločil, da bom zgrabil prvo priložnost, ki se bo ponudila.
V lanski sezoni ste imeli precej drugačne načrte. To naj bi bila vaša sezona dokazovanja.
Res je. Za nas, ki smo zadnje leto dirkali v konkurenci mlajših članov, bi to morala biti najpomembnejša sezona, tako z reprezentančnega kot s klubskega vidika.
Prvotni načrt je bil tak, da bi v lanski sezoni polovico dirk odpeljal s svojo ekipo (kontinentalni nivo, op. a.), polovico pa z ekipo World Tour FDJ, potem pa je odpadlo toliko dirk, da tudi World Tour kolesarji niso imeli zadosti dirk in so program, ki bi ga morali odpeljati mi, odpeljali oni. Tako da sem imel na koncu samo devet štartov, skupaj z državnim prvenstvom vred, moral pa bi jih imeti 70. Skratka, nič!
Zato je to, da sem si zagotovil klub za naslednji dve leti, velik plus.
Kako ste sploh prišli do pogodbe? So Italijani navezali stike, ste vi potrkali na njihova vrata?
Vse se je zgodilo s pomočjo mojega agenta Alexa Carrere, ki je tudi agent Tadeja Pogačarja. Sporočil je, da se ekipa zanima zame, in tako smo dokaj hitro našli skupni jezik.
Glede na to, kakšna je bila sezona, je bila to zame čudovita priložnost. Ogromno kolesarjev iz te ekipe je napredovalo v ekipo svetovne serije, imajo enega boljših programov za mlade …
Običajno dobijo tudi povabilo (wild card) na Giro, letos so nas zafrknili in ga nismo dobili, na Strade Bianche in Milan-San Remo. Znajo se boriti, nimajo ravno kolesarjev za končne zmage, vedno pa opozorijo nase.
Jermanov šef oster do odločitve organizatorjev Gira
Direktor ekipe Androni Giocattoli - Sidermec Gianni Savio z Eganom Bernalom na Giru Della Toscana leta 2017.
Jermanova nova ekipa Androni Giocattoli − Sidermec letos izjemoma ni dobila povabila na Giro, kar je močno razjezilo direktorja ekipe Giannija Savia.
"Če moram živeti v nepravičnem sistemu, potem ne vem, ali sploh želim nadaljevati," je bil oster v nedavnem intervjuju za AO Sport.
Wild card za letošnji Giro so dobile tri italijanske prokontinentalne ekipe: Bardiani CSF Faizane, Eolo-Kometa, ki ga vodita nekdanja kolesarja Alberto Contador in Ivan Basso, ter Vini Zabu. Prav do povabila slednjemu je bil Savio najbolj kritičen, češ da si povabila niso zaslužili, medtem ko ga ostali povabljenci niso zmotili.
Brez wild card je ostala tudi ekipa Arkéa-Samsic, za katero dirka Kolumbijec Nairo Quintana; se je pa na Giro, po zaslugi odlične lanske sezone, uvrstilo moštvo Alpecin-Fenix.
In kakšna je razlika med nekdanjim in novim klubom po prvih korakih?
Težko rečem, ker še nismo imeli skupnih priprav. Te bi morali sicer opraviti že decembra, a je nekaj kolesarjev imelo koronavirus, pa tudi z logističnega vidika je bilo precej zapletov, tako da so jih prestavili na februar. Trenirali bomo v Italiji, v Alassiu.
Že poznate nove moštvene kolege?
Nekaj že, precej imen je novih. To je dokaj mlada ekipa, polovico fantov poznam že s prejšnjih dirk, tako da ne bo zame vse povsem novo. V ekipi je tudi Hrvat Josip Rumac, s katerim se bova lahko pogovarjala po "naše".
V ekipi je tudi Španec Vigo Martí, nekdanji smučarski tekač, ki je tako kot Roglič povsem spremenil svoj šport. Ga poznate?
Ne, sem pa slišal zanj.
Tudi Egan Bernal je tam začel svojo kariero.
Ja, zanimivo, kar nekaj Kolumbijcev je v ekipi.
V novi ekipi vas čaka nov tuj jezik.
Res je, a mi je italijanščina ljubša od francoščine.
Kako dobro ste se naučili francoščine?
V klubu smo imeli učitelja, s katerim smo se dvakrat tedensko dobivali na spletu. Francoščina je res zelo zahtevna, italijansko se je menda precej lažje naučiti.
Velika sprememba je zagotovo tudi vrnitev domov v Slovenijo. Dve leti ste namreč živeli v Franciji. Kako vam to ustreza?
To je zagotovo največja sprememba. Zdaj sem ugotovil, prej tega nisem vedel, saj pred francosko izkušnjo nisem živel v tujini, da mi takšno življenje ne ustreza.
Kolesarstvo je precej naporen šport, in dobro je, da je glava odpočita, če pa si večino časa sam, je kar naporno. Tako da mi po tej strani zelo ustreza, da bom letos živel doma.
V FDJ Groupami je bil koncept drugačen – to je bila kolesarska akademija in vsi kolesarji smo tam tudi živeli. Večini to ni ustrezalo … Meni je bolje, da sem v domačem krogu in treniram z domačimi kolesarji.
Ampak zagotovo ste tudi iz Francije kaj odnesli?
Da, zagotovo, samo žal ne v rezultatskem smislu. Je pa res, da sem še mlad in da nisem ničesar "izgubil". Naučil sem se jezika, spoznal ogromno ljudi in tudi ugotovil, kaj mi ne ustreza. Verjamem, da moraš v življenju izkusiti čim več, da vidiš, kaj ti ustreza in kaj ne, zato selitve v Francijo niti malo ne obžalujem.
Je bil pa to na nek način tudi zrelostni izpit. Morali ste se naučiti skrbeti zase.
To je res, veliko stvari sem se naučil in vse skupaj bi še enkrat ponovil, a po drugi strani sem se z veseljem vrnil domov v Dobrovo.
V družbi Mihe Koncilija in Tadeja Pogačarja.
Prihajate torej iz okoliša, v katerem je trener KD Rog Miha Koncilija z obiskom šol promoviral kolesarstvo in našel tudi vas.
Res je, brez njega ne bi bilo ne mene ne Pogačarja. Miha je najbolj zaslužen za to, da sva se znašla na kolesu.
Kako se spomnite njegovega obiska? V intervjuju za revijo Bicikel je izjavil, da je glede na vaše predispozicije predvideval, da vam bo uspelo hitreje kot Pogačarju,
Miha nas je obiskal v 4. razredu med uro športne vzgoje. S seboj je prinesel kolo in trenažer. Vsak od nas ga je moral poskusiti in voziti dve minuti oziroma koliko je pač lahko. Na koncu sta najboljša dva iz razreda dobila povabilo v klub.
Takrat sem zmagal, to pomeni, da sem v dveh minutah prevozil največjo razdaljo, in takrat je Miha poklical mojega očeta, češ da predlaga, da bi se začel ukvarjati s kolesarstvom.
No, oče je hitro dejal, da to verjetno ni zame, ker sem preveč len. Običajno sem vsak šport treniral dva meseca, od košarke, juda do nogometa, nato pa obupal, kolesarstvo pa je zagotovo eden najtežjih vzdržljivostnih športov, a sem se vseeno odločil, da poskusim.
Trenirati sem začel enkrat pozimi. Takrat smo se tudi spoznali s Tadejem in Matejem Marčunom. A sem potem kar vztrajal. Od naše generacije v KD Rog sva danes aktivna samo še midva s Tadejem.
Kaj pa vas je pri kolesarstvu tako privlačilo, da ste vztrajali?
Jerman in Pogačar pri 12 letih.
Kaj pa vem. Najbrž družba in adrenalin. Ker sem treninge začel pozimi, so bili ti večinoma v telovadnici ali pa na Šmarni gori, kamor smo večkrat tekli. Nato smo dobili kolesa in najprej nekaj mesecev trenirali na policijskem poligonu v Tacnu, in ker sem zelo napredoval, me je Miha uvrstil v starejšo starostno skupino, kjer smo trenirali samo na prostem.
Takrat sem bil star deset, 11 let in sem lahko sam hodil na treninge. Ta samostojnost mi je že takrat ogromno pomenila. Pa adrenalin … Takrat je že, če si se peljal 40 kilometrov na uro, ogromno pomenilo.
Ste imeli na začetku z vožnjo v skupini težave?
Ne, nikoli. Od nekdaj sem precej tehničen tip in doma sem vedno imel monocikle ali kaj podobnega … Tehniko sem kar obvladal …
Vas je kdaj zamikal ciklokros?
Seveda me je, nisem pa imel pravega kolesa za to disciplino. Nekajkrat sem poskusil z gorskim, ampak to ni isto.
Omenili ste Pogačarja. Kdaj ste začutili, da bo vaš prijatelj postal tako izjemen v kolesarskem svetu?
Tadej je že od nekdaj velik borec. Na začetku je bil precej manjši od nas vrstnikov, se je pa vedno tako boril, da je držal stik s skupino, zdaj pa se enako bori, kot se je prej, s to razliko, da je veliko boljši od drugih.
Mislim pa, da smo pri starejših mladincih ugotovili, kako dober je, seveda pa mu nihče ni napovedoval takih uspehov, kot jih dosega.
Že zmaga na Tour de l'Avenir, ki velja za Tour de France za mlajše člane, je bila dober pokazatelj, da iz Tadeja še nekaj bo, a si res ni nihče predstavljal, da bo dosegel to, kar dosega.
Se spomnite, kjer ste spremljali znameniti kronometer, v katerem je Pogačar šokiral konkurenco in dobil Tour?
Da. Spomnim se, da sem bil v Franciji, na klasiki z ekipo World Toura. V času Tadejeve vožnje, ki sem jo spremljal na tablici, sem bil ravno na masaži, in spomnim se, da sem se pri maserju izgovoril, da masaže ne potrebujem in sem odšel v sobo spremljat dirko. Kar tresel sem se … Noro.
S Tadejem sva se pred kronometrom slišala po aplikaciji FaceTime in vem, da sem ga vprašal, ali bo zmagal, on pa mi je odgovoril, da bo še videl in da se ne obremenjuje. In tudi, če ne bo zmagal, ne bo konec sveta. No, vsi vemo, kaj se je potem zgodilo.
Spominjam se, da je veliko Slovencev Tour začelo spremljati v zadnjem tednu in da je marsikdo govoril, da se je Pogačar "šlepal" na drugih v ekipi, kar seveda ni res. Še vedno je moral obračati pedale. Glede zmage na kronometru, ki jo je dosegel, pa lahko povem, da mu nihče ni podaril dveh minut prednosti pred Rogličem. Bil je najboljši in je zato tudi zmagal, ni druge.
Na državnem prvenstvu leta 2014 - naslov državnega prvaka v mlajših selekcijah je osvojil Tadej Pogačar, Žiga Jerman (oba Radenska) je zasedel drugo mesto, tretje pa Mitja Zupančič iz Adrie Mobil.
Pogačar bo letošnjo sezono začel na Dirki po Združenih arabskih emiratih. Vi že veste, katera bo vaša prva dirka?
Da, 3. marca bom nastopil na dirki Trofeo Laigueglia, za preostale dirke bom izvedel na pripravah.
Česa si najbolj želite v tej sezoni?
Moja želja je, da se čim več naučim in napredujem. Bojim se, da v zadnjih dveh sezonah nisem napredoval toliko, kot bi moral. Francoski način dela mi ni ustrezal.
Moj cilj je dober začetek nove sezone in uvrstitev v ekipo za svetovno prvenstvo. Letos bi prvič nastopal med člani. Pa da skušam ustvariti rezultat, ko bom imel proste roke.
Morda na dirki Po Sloveniji? Tam ste leta 2017 že nosili belo majico najboljšega mladega kolesarja.
Ja, to bi bilo super.
Leta 2017 je po 1. etapi dirke Po Sloveniji oblekel belo majico najboljšega mladega kolesarja. Na koncu je v tej razvrstitvi zmagal Pogačar.
Na koga se danes obrnete, ko potrebujete nasvet?
Na Andreja Hauptmana in Miha Konicilijo, ki me poznata že od mladih nog, in na trenerja Marka Polanca, s katerim po novem spet sodelujem. V ekipi so mi dali proste roke glede izbire trenerja in prosil sem zanj.
Kako gledate na mladi rod kolesarjev, ki je začel sestavljati svetovni kolesarski vrh? Tudi Marc Hirschi je vaš vrstnik …
Res je, letnik 1998 je bil na splošno zelo močan kolesarski letnik … Tudi Pogačarjev moštveni kolega Mikkel Bjerg, trikratni svetovni prvak v kronometru v mlajših selekcijah, je naš letnik. Mi smo prva generacija kolesarjev, ki je začela velike dirke zmagovati tako mlada.
Vem pa, da precej mlajše generacije verjetno ne bodo tako uspešne. Zoom in podobne spletne zadeve ter posedanje za zasloni niso dobri za šport. Verjamem pa, da bi vsak mlad človek raje igral dve uri računalniške igrice kot pa šel za dve uri na kolo.
Kdo od mladih v vas vzbuja še posebno občudovanje?
Absolutno Pogačar! Takega še ni bilo in ga verjetno tudi ne bo. Star je šele 22 let in verjetno je pred njimi še 15 uspešnih sezon.
Zakaj je tako dober?
Ker je konstanten. Nikoli ne bo en dan dober in naslednji dan zelo slab. On je sposoben 21 dni ohraniti vrhunski nivo, in tudi ko bo imel slab dan, bo še vedno lahko držal stik z najboljšimi. Enostavno ima tako telo, kar pa ne pomeni, da mu za to ni treba garati.
Katere od največjih dirk se vam zdijo, da bi vam lahko ustrezale? Kaj so vaše kolesarske sanje?
Če bi lahko izbiral, bi si želel enkrat zmagati na dirki Milano−San Remo, na najdaljši dirki v profesionalnem kolesarstvu.
