Za kolesarje slovenskih klubov je bila konkurenca premočna

Kolesarji slovenskih klubov so od letošnje dirke zagotovo pričakovali več, kot jim je uspelo doseči. Drugo mesto Kristijana Korena v prvi etapi, tretje mesto Grege Boleta v drugi etapi, sedmo mesto Korena v kraljevski tretji in četrto mesto Boruta Božiča v zadnji, četrti etapi so najboljše slovenske etapne uvrstitve na letošnji dirki. A omenjeni trije kolesarji vsi nastopajo za tuje klube.

Že drugo leto zapored se je zgodilo, da na dirki slovenski kolesarji niso dosegli etapne zmage. Lani je dirko na drugem mestu v skupnem seštevku končal Jan Polanc, ki se letos ni mogel meriti z najboljšimi. Dejstvo je, da je letos dirkal na povsem drugih tekmovanjih kot lani, ko je bil še član Radenske in se ni mogel tako zavzeto pripravljati na dirko, ki je bila lani njegov glavni cilj.

Prvi slovenski pobeg šele v tretji etapi Zagotovilo za dober rezultat na dirki Po Sloveniji je v zadnjih letih postal Kristijan Koren, ki dokazuje, da se lahko na dirki, ki je vedno namenjena odličnim hribolazcem, prav tako kosa z deset kilogramov lažjimi kolesarji. Sicer je že pred začetkom dirke dejal, da želi doseči dober rezultat, kar je bilo letos še težje, saj je bila konkurenca v primerjavi z letom 2012, ko je dirko končal na tretjem mestu v skupnem seštevku, še boljša.

Kako dobri so bili tekmeci, je bilo mogoče videti že po tem, kateri kolesarji so lahko sodelovali v pobegih. Šele v tretji etapi je uspelo, da je bil na begu slovenski kolesar (Štimulak), enako se je zgodilo tudi v zadnji, četrti etapi. Z boljšo konkurenco se zmanjša možnost dokazovanja kolesarjev, ki prihajajo iz ekip tretjega kakovostnega ranga, kamor spadata slovenski Adria Mobil in Radenska.

Poleg tega se je še enkrat več potrdilo, da v zadnjih letih slovensko kolesarstvo nazaduje. In to predvsem na klubski ravni. Leta 2008 so imele kontinentalno licenco še ekipe Perutnina Ptuj, Radenska KD finančna točka, Adria Mobil in Sava. Leta 2009 so bile take štiri ekipe. Namesto Perutnine je bila med njimi Motomat-Delo revije. Iste ekipe so imele kontinentalno licenco tudi leta 2010. Leta 2011 je imela Perutnina Ptuj znova kontinentalno licenco, ob njej pa še Radenska, Adria Mobil in Sava.

Letos s kontinentalno licenco le še Adria Mobil in Radenska V letu 2012 so ostale le še Adria Mobil, Radenska in Sava. Isto je bilo tudi lani, medtem ko imata letos kontinentalno licenco le še Adria Mobil in Radenska. S petih ekip smo v treh letih prišli na dve. Na letošnji dirki po Sloveniji "mladih" kolesarjev z izjemo Štimulaka, ki je osvojil modro majico najboljšega v točkovanju gorskih ciljev, ter Domna Novaka ni bilo mogoče opaziti. Videti ni bilo niti aktualnega slovenskega prvaka Luke Pibernika, za katerega je bila trasa dirke očitno pretežka.

V nedeljo bo na isti trasi (v Gabrju), kjer je lani zmagal, branil naslov slovenskega prvaka. Letos so slovenski kolesarji vknjižili 20 zmag na kategoriziranih dirkah Mednarodne kolesarske zveze. Od tega so le tri dosegli Slovenci, ki so člani ekip Adria Mobil, Radenska ali Sava. Po eno zmago so dosegli Matej Mugerli, Primož Roglič (oba Adria Mobil) in Martin Otoničar (Radenska).

Ekipi Radenska in Sava imata v svojih vrstah mlajše člane in povsem logično je, da niso vsi kolesarji kova Jana Polanca ali Mateja Mohoriča. A dejstvo je, da je dirka Po Sloveniji za tekmovalce slovenskih klubov vrhunec sezone, na katerega se vsi namensko pripravljajo.

Kar zadeva prireditev, je treba pohvaliti organizatorje, ki se trudijo po najboljših močeh. Glavna ovira je vedno denar, kar je tudi vzrok, da imamo v Sloveniji samo še dve članski kolesarski ekipi s kontinentalno licenco. Kar zadeva dirko Po Sloveniji, je zagotovo najbolj opazna razlika v primerjavi z organizatorji drugih kolesarskih dirk ta, da po etapi na oder pokličejo in nagradijo prve tri kolesarje, ne le zmagovalca, kot je to v protokolu drugod.

Če bi bila dirka etapo ali dve daljša ... Vsekakor je to odlična praksa, saj se s tem poudarja miselnost, da sta pomembni tudi drugo in tretje mesto, ne le zmaga. Poleg tega se tako na odru za zmagovalce pokažejo sponzorji treh ekip, ne le ene, kar je dolgoročno dober znak za morebitne nove sponzorje. Drugi pozitiven znak je, da so na letošnji dirki nastopili kolesarji 18 ekip, kar je že zelo lepa številka.

V preteklih izvedbah dirke je bilo namreč na štartu dirke od 110 do 120 kolesarjev, medtem ko jih je bilo letos 139. Seveda bi bilo boljše, če bi bila dirka etapo ali dve daljša. Zadnjih sedem izvedb je imelo na sporedu štiri etape, medtem ko jih je bilo največ na sporedu na drugi izvedbi – leta 1994. Takrat je bilo edinkrat na sporedu devet etap. Sedemkrat je bilo na sporedu sedem etap, na vseh preostalih dirkah jih je bilo manj.

V prihodnje bi lahko kakšno leto izpustili posamično vožnjo na čas in etape speljali prek krajših vzponov. Z uvedbo bonifikacij na letečih in končnih ciljih dirka ne bi bila več tako zaprta, za zmago pa bi se lahko bojevalo veliko več kolesarjev. Vsekakor se kolesa že danes vrtijo naprej z mislimi na nedeljsko cestno dirko državnega prvenstva v Gabrju, to bo potekalo na isti trasi kot lani.