Četrtek, 11. 7. 2019, 18.00
5 let, 4 mesece
Bojan Udovič
Štiri leta po tragični smrti vrhunskega kolesarja še vedno brez epiloga #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,27
4
Bojan Udovič (na sredini), jugoslovanski kolesarski prvak leta 1983, je umrl na današnji dan pred štirimi leti.
Na današnji dan leta 2015 je na regionalni cesti med Gabrom in Trebnjim pod kolesi vinjenega voznika umrl 57-letni Bojan Udovič, nekdanji profesionalni kolesar in udeleženec olimpijskih iger v Moskvi leta 1980. Čeprav so od nesreče, v kateri je umrla tudi 46-letna Andreja Križaj iz Preddvora, minila že štiri leta, zgodba še vedno nima epiloga. Sojenje se namreč ni še niti začelo, niti ni znano, kdaj se bo.
Huda nesreča, v kateri sta 11. julija 2015 umrla 57-letni Bojan Udovič, nekdanji vrhunski kolesar in udeleženec olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, kjer je na 100 kilometrov dolgem ekipnem kronometru dosegel odlično 8. mesto, in 11 let mlajša Andreja Križaj iz Preddvora, se je zgodila na regionalni cesti med Gabrom in Trebnjim.
Kot nam je povedal Bojanov sin Urban Udovič, je bil oče s skupino kolesarjev z Gorenjske namenjen proti Metliki. Ko je Križajeva na vzponu proti Pljuski pri Trebnjem nekoliko začela zaostajati, se je vrnil, da bi ji pomagal, da se priključi skupini.
Takrat se je zgodilo.
Nasproti je pridrvel takrat 24-letni Janez Trunkelj. Po prekrokani petkovi noči, ki jo je preživel na veselici, je, kot se je izkazalo pozneje, vinjen sedel za volan. Med nenadzorovano vožnjo je najprej pri Trebnjem trčil v osebno vozilo zakonskega para, ki sta jo odnesla brez hujših posledic, potem pa po klancu proti Medvedjeku z neprilagojeno hitrostjo trčil še v robnik, od koder ga je zaneslo v Udoviča in Križajevo, ki sta hudim poškodbam podlegla že na kraju nesreče. V Trunkljevi krvi so namerili kar 1,9 promila alkohola.
Zmaga na Veliki nagradi Kranja leta 1979 je bila za Udoviča izredno dragocena.
Po štirih letih je sojenje še vedno na začetku
Čeprav od tragičnega dogodka minevajo že štiri leta, je sojenje Trunklju še vedno na začetku.
Na novomeškem okrožnem sodišču so nam pojasnili, da je bil opravljen predobravnavni narok, zdaj pa bo sodišče razpisalo glavno obravnavo.
Trunkelj krivde ne priznava, začetek sojenja pa se je zamaknil zato, ker je njegov odvetnik Benjamin Peternel zahteval izločitev uradnega zaznamka policije iz dokaznega gradiva in tudi menjavo sodnice. Z obema predlogoma je bil uspešen. Za kdaj bo sklicana glavna obravnava, ni znano. "Narok glavne obravnave v zadevi še ni določen," so nam sporočili s sodišča.
Udovič s sotekmovalci na letališču pred odhodom na olimpijske igre v Moskvi, kjer je zasedel 8. mesto na ekipnem kronometru.
Z dosežki se nikoli ni bahal
Urban Udovič, sin pokojnega kolesarja, je priznal, da si želi, da bi tragedija čim prej dobila epilog.
Z očetom sta bila tesno povezana. Navdušil ga je za kolesarstvo in ga večkrat jemal s seboj na dirke.
Z uspehi se nikoli ni hvalil, čeprav bi se lahko.
Denimo z osmim mestom na ekipnem, kar 100 kilometrov dolgem kronometru na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980, ki ga je odpeljal skupaj z Bojanom Ropretom, Vinkom Polončičem in Brunom Bulićem, ali 3. mestom na mediteranskih igrah leto prej.
Četverica je za uvrstitev na olimpijske igre na balkanskem prvenstvu v Kranju pod vodstvom zveznega kolesarskega trenerja Franca Hvastije (intervju z njim si lahko preberete s klikom na povezavo "Nočem se niti naprezati niti tekmovati. Nadirkal sem se. Tako in drugače.") zmagala z rekordom.
Na kronometru na 100 kilometrov so se prvič spustili pod dve uri (1;59:55) in presegli magično mejo 50 kilometrov na uro (50,035 km/h), kar je bil takrat tretji rezultat na svetu.
Pokala, ki ju je Udovič prejel za zmago na Veliki nagradi Kranja leta 1979 in državnem prvenstvu Jugoslavije leta 1983, zdaj hrani Udovičev sin Urban Udovič.
Kariero je končal kot najboljši kolesar Jugoslavije
Bojan Udovič bi se lahko pohvalil tudi z zmago na veliki nagradi Kranja leta 1979 in prvim mestom na državnem prvenstvu Jugoslavije leta 1983, s katerim je tudi sklenil svojo športno kariero.
Vedno tihi in skromni Kranjčan, ki je med kolesarji najbolj cenil Italijana Francesca Moserja in Fausta Coppija, se je pozneje posvečal trenerskemu delu, najprej v Kolesarskem klubu Sava Kranj, kjer je prej 16 let vztrajal kot tekmovalec. Treniral je mladinsko in nato še člansko vrsto.
Medijske zapise o svojem sinu je vestno shranjevala in arhivirala Udovičeva mama.
Velika nagrada Šenčurja bo od letos nosila Udovičevo ime: Memorial Bojana Udoviča
Bil je dolgoletni član Športnega društva Jakob Štucin Hraste-Prebačevo, od leta 1983 do leta 2013 pa je bil vpet v delovanje Kolesarskega društva Šenčur, ki mu je štiri leta tudi predsedoval. Bil je eden glavnih soustvarjalcev dirke za Veliko nagrado Šenčurja, ki bo letos prvič nosila njegovo ime. Kolesarska dirka 20. VN Šenčurja - Memorial Bojana Udoviča bo na sporedu 2. avgusta 2019.
Za preimenovanje dirke in poimenovanje po Udoviču so se organizatorji odločili zato, ker je bil Bojan nekdanji predsednik društva, ker je bil vedno pripravljen dirko finančno podpreti in je članom društva večkrat brezplačno popravil kolo, znal je svetovati. "Bil je človek z veliko začetnico," so nam sporočili iz KD Šenčur.
Kolesa po meri
Udovič se je zadnja leta doma v Prebačevem ukvarjal z izdelovanjem koles po meri in servisiranjem. "Oče je delal od jutra do večera," se spominja njegov sin. "Dogajalo se je celo, da so stranke prihajale ob treh zjutraj in želele, da jim še pred odhodom na morje oče poservisira kolo."
Po koncu kariere vsaj deset let ni sedel na kolo, se spominja njegov sin Urban in v šali dodaja: Kolo je potrebovalo počitek. Ne, resno, verjetno ni imel časa. Je pa zadnja leta spet začel kolesariti."
Mesec pred smrtjo na kolesarsko romanje
Dober mesec pred smrtjo je Udovič organiziral kolesarsko romanje od Brezij do Medžugorja. Foto: Marija.si.
Dober mesec pred smrtjo je denimo organiziral t. i. Pošmarnično romanje k Mariji. Malo pred smrtjo je s kolegi prevozil traso od Brezij do Medžugorja. Kot so takrat zapisali na spletni strani www.marija.si, se mu je ideja porodila zaradi romarjev, ki so mimo njegovega doma romali na Brezje. Kolesarji so prevozili 595 kilometrov in opravili 7500 metrov višinske razlike.
Kot je v svojem zapisu ob Udovičevi smrti zapisal velik poznavalec kolesarstva, novinar Vito Divac, je s smrtjo Bojana Udoviča slovensko kolesarstvo izgubilo enega izmed najbolj predanih ljudi, duhovnega vodjo in motivatorja mnogih kolesarskih rodov v kranjski Savi in med rekreativci. "Prav vsi bodo pogrešali njegov hudomušni slog komuniciranja, predvsem pa brezmejno prijateljstvo, ki je tudi najbolj zaznamovalo njegovo sicer tiho kolesarsko osebnost," je še zapisal Divac.
4