Primož Roglič
Nedelja, 17. 6. 2018, 10.34
5 let, 10 mesecev
Pogovor z Borutom Božičem
Pol leta bo še počakal, nato se bo odločil, ali bo še kolesar ali ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,10
Borut Božič, član Bahrain Meride, pri kateri je ogromno Slovencev, pri 37 letih spada med veterane v svetu kolesarstva. Svoje bogate izkušnje prenaša na mlade kolesarje, poudarja pa, da je to morda njegovo zadnje tekmovalno leto.
Borut Božič je že vrsto let v tujini, zaveda pa se, da počasi prihaja trenutek, ko bo profesionalno kolo postavil na stran.
Pri desetih letih se je Borut Božič spoznal s kolesarstvom, v prvo profesionalno moštvo pa vstopil pri 24 letih, ko je postal član takratne Perutnine Ptuj. Po vsega dveh letih je odšel v tujino in je že enajsto leto v tujem klubu. Letos se počuti najbolj domače, saj je v Bahrain Meridi veliko slovenskih kolesarjev in osebja. Avgusta bo dopolnil 38 let, zaveda pa se, da se počasi približuje konec kariere, v kateri je nastopil na štirih francoskih tourih. Med osrednje največje uspehe si lahko šteje zmago v šesti etapi znamenite španske Vuelte (2009), leta 2007 je osvojil valonsko puščico, zmagal je v etapi na dirki po Švici, dirki na Poljskem, pohvali pa se lahko še z drugimi uspehi.
Kakšna je vaša naloga pri ekipi Bahrain Merida?
Takšna kot že nekaj zadnjih let. Mlajšim fantom skušam pomagati, da pridejo v zaključku na tiste položaje, na katerih želijo biti.
Kako je biti v ekipi, v kateri je ogromno Slovencev, čeprav je tuja?
Super, najboljše. Po številnih letih je to zame nekaj najlepšega, kar sem v karieri doživel. Vesel sem, da sem del tega.
Sami ste omenili, da niste več najmlajši. Kako vam je zdaj v karavani?
Kljub starosti se počutim dobro. Leta niso ovira. Je pa res, da je vsako leto težje. Vsako leto je več mladih. Način dirkanja se nekoliko spreminja. Stvari se spreminjajo, mi pa se skušamo prilagajati.
V ekipi Bahrain Meride ima za moštvenega kolega tudi Grego Boleta.
Za koliko let bi lahko še imeli dinamit v nogah?
Odvisno od dirke in načina dirkanja. Do konca leta bom še zagotovo kolesar, nato bomo videli, kaj bo čas pokazal.
Že kaj gledate, kaj bi počeli po karieri?
Želja zagotovo je, da bi ostal v kolesarstvu. Mislim, da je še prezgodaj, da bi o tem kaj govoril. Ostati v kolesarstvu je nekaj povsem drugega kot biti kolesar.
Dejali ste, da že zdaj opravljate vlogo mentorja. Ali je tudi trenerska funkcija ena od možnosti?
Nikdar nisem imel težav s prenašanjem znanja na mlajše rodove. Če sem le lahko pomagal, sem rade volje. Bomo videli, kaj bo čas pokazal.
Ali je torej za vas to zadnja dirka Po Sloveniji?
Nisem več mlad ... Jasno, da obstaja možnost, da bi bila to zadnja dirka Po Sloveniji.
"Kjer je volja, je pot. Primož Roglič je živ primer."
Kako gledate na prihodnost slovenskega kolesarstva, zlasti na mlade, ki trkajo na vrata?
Slovenci kot že vsako leto dobimo kakšnega vrhunskega kolesarja. Za slovensko kolesarstvo me ne skrbi. Lahko bi rekel, da glede na to, koliko je vloženo v kolesarstvo, smo kolesarji kdaj že presegli Slovenijo. Vesel sem, da sem zadnji dve leti del zgodbe pri Bahrain Meridi. Da je tudi drugo slovensko osebje vključeno v takšen projekt. Zelo sem vesel, da je tako. Zelo sem ponosen, da lahko v World Tour govorimo slovensko.
Kako pa vi gledate na fenomen Primoža Rogliča?
Zelo zanimivo vprašanje. Sploh ne vem, kje so njegove meje. Mislim, da je lahko Primož Roglič veliko presenečenje ne le za slovensko, ampak tudi za svetovno kolesarstvo.
Vas je presenetilo, da je presedlal iz drugega športa?
Nikoli si nisem predstavljal, da lahko dosežeš takšno raven, če tako pozno začneš. Pa še ne vemo, kam lahko sploh poseže. Nisem si predstavljal, da lahko v poznih letih prideš v šport in dosežeš takšne rezultate. Zelo sem vesel, da kolesarstvo to omogoča. Vidi se, da je odprt šport. Ni ti treba biti kot šestletnik vpleten v ta šport. Kjer je volja, je pot. Primož Roglič je živ primer.
