Pogačar ga motivira, ne pa spravlja v obup

Za 32-letnim Primožem Rogličem je še ena pestra sezona, ki jo tokrat končuje na 3. mestu jakostne lestvice UCI (Mednarodne kolesarske zveze, op. a.), za vodilnim Tadejem Pogačarjem (UAE Emirates) in moštvenim kolegom pri Jumbo-Vismi Woutom Van Aertom na 2. mestu.

V 52 tekmovalnih dneh je Roglič, tako kot Pogačar, zbral 13 zmag. Postal je olimpijski prvak v vožnji na čas in že tretjič zapored zmagal na Dirki po Španiji, po drugi strani pa zaradi padca in poškodb na francoskem Touru odstopil že po prvem tednu, na dirki Pariz-Nica pa, prav tako po padcu, ostal brez že skoraj zagotovljene skupne zmage.  

Na zlatem kolesu na sprejemu v Zagorju ob Savi. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

"Bilo je noro, kajne?" je namignil novinarju Eurosporta, "pa hkrati tudi lepo, sproščujoče in uspešno. Užival sem. Sezona je res hitro minila in ogromno se je zgodilo, veliko je bilo vzponov in padcev."

Najtežji padec, tako fizično kot psihično, je bil zagotovo padec na Dirki po Franciji, a ga je uspešno premostil z zlato olimpijsko medaljo v vožnji na čas.

"Res sem dobro treniral in bil izjemno pripravljen za Tour, potem pa mi je zmanjkalo sreče, zgodili so se padci, kar me je nazadnje prisililo k odstopu, druge možnosti sploh ni bilo. Po tej plati je bil to res beden Tour," je priznal Roglič in dodal, da je najprej mislil, da bo do olimpijskega nastopa okreval, a ni šlo vse po načrtih.

Roglič na Brniku kot olimpijski prvak v vožnji na čas. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Bolečine že pred štartom cestne olimpijske dirke

"Za nastop na olimpijskih igrah sem se odločil precej pozno, saj zaradi težav nisem mogel prav dolgo sedeti na kolesu. Bolje sem se počutil šele nekaj dni pred odhodom na igre in uspelo mi je opraviti celo nekaj treningov, nato pa sem na cestni dirki imel precej težav s krči in bolečinami v mišicah ledvenega predela," je opisal dogajanje na cestni dirki, ki jo je končal na 28. mestu.

"Na dan cestne dirke smo že ob 6.15 zapustili hotel in se z avtobusom odpeljali do tri ure oddaljenega štarta, kar je bilo zame precej naporno. Že po 30 kilometrih so me začeli grabiti krči in bolečine v mišicah. Dirko mi je sicer uspelo dokončati, sem pa še dva dni pred kronometrom občutil bolečine. Nisem si mislil, da se bo dobro izšlo, potem pa sem se na dan kronometra končno spet dobro počutil. Bil sem brez bolečin, nastopal sem v svoji najljubši disciplini in končno imel občutek, da imam vajeti v svojih rokah."

Pri pripravah na olimpijski kronometer mu je veliko pomagal tudi maser Jernej Švab:

Sportal Tržičan z magičnimi rokami v ozadju olimpijskega uspeha Primoža Rogliča

Kronometer je odpeljal izjemno, z naskokom ugnal konkurenco in se vpisal med olimpijske zmagovalce. Manj kot tri tedne pozneje je s precejšnjim naskokom slavil še na Vuelti. Tretjič zapored.

"Na začetku sezone še nikoli nisem načrtoval, da bom nastopil na Vuleti, potem pa sem tam vedno zmagal. To nekako samo od sebe pove vso zgodbo," se je namuznil Roglič, ki sezono 2021 ocenjuje kot popolno. "Užival sem od štarta do cilja," zagotavlja.

Želi si zmage na Touru, a hkrati poudarja, da tudi brez nje ni konec sveta. Foto: Reuters

"Če ne zmagaš na Touru, to še ni konec sveta"

Katere dirke bodo v prihodnji sezoni na njegovem koledarju, še ne ve, cilje bodo v ekipi zastavili na decembrskih pripravah v Španiji. "Zagotovo si želim nazaj na Tour in tam poskusiti doseči zmago, ampak kot sem se že naučil, če ne zmagaš na Touru, to še ni konec sveta. Življenje gre naprej, tudi če nikoli ne bom zmagal na Touru in ne glede na to, kakšen rezultat bom tam dosegel."

Pogačar ga motivira

Roglič trdi, da ga prisotnost Pogačarja, ki je Tour osvojil že dvakrat, motivira, ne pa spravlja v obup. "Na Touru je vedno veliko odlično pripravljenih kolesarjev in če želiš zmagati, moraš pač premagati vse."

Pravi, da na prisotnost Pogačarja gleda pozitivno. "Ugotovil sem, da me motivira, da se trudim postati najboljša različica samega sebe. Brez njega ne bi bil tako dober. Postavlja mi izzive, postavlja jih vsem nam, za to sem mu hvaležen," še pravi Roglič, ki zase pravi, da ni kolesarski Terminator, čeprav s svojo brezkompromisnostjo in robotskim izrazom na obrazu med dirkanjem pri marsikom vzbuja tak občutek.

"Mislim, da prinašam sporočilo o tem, da se ne smemo vdati, in mislim, da ljudje to cenijo." Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

"Ljudem je všeč, če se ne vdaš in se bojuješ naprej"

"Na ovire v življenju gledam kot na izziv, ne težavo. Mislim, da gresta kolesarstvo in življenje lepo skupaj. To, kar se trenutno dogaja v svetu, nas je spomnilo, da se moramo potruditi za to, da bi spet uživali življenje. Če v kolesarstvu ne bi užival, če ne bi užival v treningih, v bolečinah in trpljenju, potem bi počel nekaj drugega, kar bi mi dajalo užitek. V življenju moram biti srečen. Prav tako nisem človek, ki bi govoril glasno in se šopiril. V našem športu moraš tisto, kar znaš, pokazati na cesti, s svojimi nogami, ne pa na televiziji. Mislim, da je ljudem všeč, če se ne vdaš, če se bojuješ naprej.

Mislim, da prinašam sporočilo o tem, da se ne smemo vdati, in mislim, da ljudje to cenijo," ugotavlja Roglič, ki pravi, da je v letih, odkar se je iz smučarskega skakalca prelevil v kolesarja, močno dozorel.

"Moja kariera se je razvijala zelo hitro. V kolesarstvo sem vstopil dokaj pozno, iz drugega športa, in vsega sem se moral naučiti zelo hitro. Kako dirkati in kako trpeti."