"Moramo zagrabiti to evforijo, mogoče je med fanti še kakšen Pogačar"

Luka Mezgec in Miha Koncilija poskušata približati svet gorskega kolesarstva najširši množici ljubiteljev kolesarjenja.

Tadej Pogačar, lanski zmagovalec tritedenske Dirke po Franciji, je v okviru Kolesarskega društva Rog ustanovil PogiTeam, ki združuje otroške in mladinske kolesarje, ki želijo nekoč naslediti Rogliča in Pogačarja na svetovni kolesarski sceni. Za direktorja ekipe je Tadej imenoval Miho Koncilijo, ki je bil prvi trener Tadeja Pogačarja, zdaj pa trenira od 15 do 18 let stare kolesarje.

"Med 'mojimi' kolesarji je kar nekaj perspektivnih mladih kolesarjev. Koliko daleč bodo prišli, je vprašanje. Moramo zagrabiti to evforijo, ki pri nas vlada na področju kolesarstva, dobro delati z mladimi in potem je večja verjetnost, da najdemo kakšnega dobrega, kot je Pogačar," je povedal Miha Koncilija, ki tudi sam rad opravlja treninge s svojimi fanti, da jih sproti usmerja z informacijami glede tehnike in same vožnje. Sicer se tudi sam na kolo odpravi kar dvakrat tedensko: "Malo za dušo."

Navdušiti čim več ljudi

Miha Koncilija je bil prvi trener Tadeja Pogačarja. Foto: Alen Milavec

Kolesarjenje ima že nekaj časa vodilno mesto po priljubljenosti med športnimi disciplinami pri nas. V oddaji Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem ima eno od glavnih vlog tudi Miha Koncilija, ki ljubitelje gorskega kolesarstva vodi po svetu te prelepe aktivnosti v naravi.

"Na snemanju smo res uživali. Luka Mezgec je super sogovornik, ima ogromno znanja, ki ga zna tudi lepo podati naprej. Z Lukom je vedno lepo sodelovati. Sem pa tudi sam izvedel veliko novih stvari o gorskem kolesarstvu in mislim, da je oddaja zelo poučna za vse. Mogoče se bo kdo tudi zaradi oddaje na novo začel ukvarjati s tem."

Mladi vedno bolj navdušeni nad gorskim kolesarjenjem

Glavna prednost kolesarjenja je to, da je ta šport primeren za vse, tudi za ljudi, ki imajo težave s koleni, ker ne obremenjujejo sklepov z lastno težo.

Priljubljenost gorskega kolesarjenja je bila nekaj časa pri nas konstantna, z občasnimi vzponi in padci. Odkar pa se je ponudba kolesarskih parkov s specializiranimi progami za gorsko kolesarjenje tako povečala, mogoče res lahko govorimo o vedno večji priljubljenosti te vrste kolesarjenja pri nas, sploh med mladimi, tako da je razvoj te dejavnosti v prihodnosti zagotovljen.

"V tujini zelo dobro poznam kolesarski park v Livignu, kjer je kolesarjenju namenjeno res veliko prostora. Tudi pri nas so se zelo dobro znašla smučarska središča, kot so Kranjska Gora, Pohorje in Krvavec, kjer so ugotovili, da morajo gostom ponuditi tudi nekaj zabavnega v poletnem času. Kolesarske proge zagotavljajo nekaj dodatnega prihodka. Očitno jim uspeva, saj so gondole vedno, kadar jih obiščem, dobro zasedene," je povedal Miha Koncilija.

Tadeja Pogačarja ste spoznali kot mladega fanta, ki se vam je pridružil na treningu dečkov letnika 1998. Kako se spominjate njegovih začetkov?

Tadej je začel trenirati na pobudo starejšega brata Tilna. Najprej je treniral nogomet in nekajkrat sem pozval Tilna, naj na treninge pride še Tadej. Ko se nam je pridružil, je bil še tako majhen, da mu je bila celo najmanjša specialka prevelika.

Tadej Pogačar je zmagal na dveh Dirkah po Franciji, kaj sploh še lahko doseže? Če bo le zdrav in brez poškodb, bo še naprej krojil rezultate na največjih kolesarskih dirkah.

Ali je bilo že na začetku mogoče opaziti, da je Tadej tako velik talent?

Na treningu v kolesarski šoli je bilo vedno zelo veliko fantov. Moram reči, da na začetku Tadej ni prav nič izstopal. Celotna njegova generacija – letnik 1998 – je bila res zelo dobra. Videlo se je, sploh ko smo trenirali vzpone, da je že zelo zgodaj začel izstopati in jih odpeljal zelo dobro. Ker je bil manjši od preostalih, pa se je moral na ravnih dirkah precej bolj truditi od drugih. Vsako leto je pri 16 in 17 letih naredil velik preskok naprej in zelo izboljšal svoje rezultate.

Kaj bi napovedali Tadeju, če bi lahko videli v prihodnost?

Zmagal je na dveh Dirkah po Franciji, kaj sploh še lahko doseže? Vseeno sem prepričan, da se še ni ustavil, saj bo star šele 23 let, kar so zelo mlada leta. Če bo le zdrav in brez poškodb, bo še naprej krojil rezultate na največjih kolesarskih dirkah.

Starostna meja najboljših kolesarjev se je močno znižala

Če kolesar dlje časa vztraja z nepravilno nastavljenim kolesom, se pojavijo bolečine in poškodbe.

Katera so najlepša leta za cestnega kolesarja, tako v fizičnem kot psihičnem smislu?

V zadnjih letih se ta meja premika bistveno nižje, kot je veljalo včasih. Zdaj vidimo, da mladi kolesarji v Tadejevih letih zelo hitro postanejo povsem konkurenčni starejšim kolesarjem, še posebej na tritedenskih preizkušnjah. Včasih ni bilo tako. Bili smo prepričani, da so najlepša leta za večtedenske dirke, pri katerih moraš imeti veliko izkušenj in veliko prevoženih kilometrov, pri 25 letih in čez 30.

Ti fantje so starostno mejo zelo znižali. Veliko se govori o tem, zakaj se je to zgodilo. K temu sta veliko prispevala dobro poznavanje trenažnega procesa in uporaba merilcev moči, ki ti ponudijo točne podatke, kako in kaj je treba trenirati.

Nekaj pa je tudi na tem, da se je kolesarstvo očistilo dopinga, tako da so tudi mladi dobili več priložnosti, da se lahko izkažejo. Zdaj je napredek bolj odvisen od pomoči tehnologije in dobrih treningov kot od različnih dodatkov.

Kako visok davek morajo plačati, da so že pri teh letih sposobni takšnih vrhunskih rezultatov?

Bomo videli, kako dolgo to lahko traja. Ogromno je odvisno od mentalne psihološke priprave. Če si predstavljamo, da si pri 25 letih že uspešno prevozil kakšno največjo dirko in pri tem še nisi osvojil zmage, lahko zaradi velike motivacije vsako leto še napreduješ. Zanimivo bo videti, kako se bo to odvijalo in ali bodo lahko kljub vsem treningom postajali še boljši.

Mislim, da ima Tadej še vedno nekaj rezerve in da bo lahko še napredoval. Je pa zelo pomembno vprašanje motivacije – ali si bo lahko ob vseh osvojenih lovorikah še prizadeval za nove dosežke? Za Tadeja in njegovo generacijo športnikov, med katerimi je tudi Luka Dončić, ni skrbi. To so športniki, ki res uživajo v športu. Ni jim toliko do materialnih koristi, ampak se imajo lepo, kar je najpomembnejše.

Je to tudi preverjen recept za uspeh?

Tako je. Treba je uživati v športu, kar ob začetkih tudi svetujem mladim kolesarjem. Morajo si želeti kolesarjenja. Najprej naj pridobijo dovolj znanja cestnoprometnih predpisov, saj so na cesti še drugi udeleženci in je veliko situacij zelo nevarnih. Dobiti morajo občutek za vožnjo po cesti, da ne ogrožajo ne sebe ne drugih. Želja po gibanju v naravi s kolesom je ključna za uspeh. Včasih moraš biti po več ur na kolesu, zato moraš to res rad početi.

Ali morate svoje športnike posebej navduševati za treninge?

Vrstniki jih potegnejo za seboj. Na treninge prihajajo samo mladi, ki so si sami zaželeli trenirati ta šport. Pomembna je tudi podpora staršev. Trenerji do zdaj pri mladih nismo imeli težav z motivacijo. Zelo močno se pozna, da imajo mladi zdaj na voljo vse podatke z interneta. Kakšne stvari veliko bolje poznajo od nas, trenerjev. S tega vidika so mogoče malce preveč pozorni na to, kako trenirati, kaj je treba narediti, da bi bili še boljši. Razvijanja občutka in tehnike na kolesu pa jim malce primanjkuje. Bolj so osredotočeni na intervale, da bi bili čim boljši, vendar kolo ni samo to, moraš se tudi znati peljati in prepoznavati svoje občutke.

Kako pa veste, da je čas za specializacijo?

Pri Pogačarju in Primožu Rogliču smo videli, da sta, ko sta v vrhunski formi, dobra v vseh disciplinah, tako v kronometru kot v šprintu. Zato se ne ukvarjamo s specializacijo. Sicer se vidi, da je kdo hitrejši in boljši v šprintih, kar ponavadi pomeni, da ni dober v vzponih. Mogoče za takšne primere potem prilagodimo treninge, sicer pa ne delamo večjih razlik.

To so športniki, ki res uživajo v športu. Ni jim toliko do materialnih koristi, ampak se imajo lepo, kar je najpomembnejše.

Za razvedrilo gredo tudi cestni dirkači kdaj v gore

"Zelo močno se pozna, da imajo mladi zdaj na voljo vse podatke z interneta. Kakšne stvari veliko bolje poznajo od nas, trenerjev."

Ali je med cestnimi kolesarji priljubljeno tudi gorsko in turno kolesarjenje?

Del naših klubskih kolesarjev se v zimskem času velikokrat odpravi po gorskih poteh. Ko se sezona v oktobru konča, smo pogosto, tudi enkrat tedensko, na gorskem kolesu, kar je za tehniko dobrodošlo. Tudi poleti gremo včasih kam v hribe, da malce popestrimo treninge. Dobiš tudi določene izkušnje, ki jih na cesti ne moreš. Tovrstne vožnje so dobre za trening odzivnosti, ko je treba reagirati ob koreninah ali skalah.

Želja po gibanju v naravi s kolesom je ključna za uspeh. Včasih moraš biti po več ur na kolesu, zato moraš to res rad početi.

Kako se spopadate s poškodbami ob morebitnih padcih? Je poškodb pri vaših kolesarjih veliko?

Na največjih dirkah vidimo več padcev in poškodb, saj je napetost večja, množica je večja. Prihaja do zlomov ključnic. V naših kategorijah nimamo toliko fizičnih poškodb, ki bi povzročale veliko izpuščanja treningov. Posamezni primeri se seveda zgodijo.

Kako je z bolečinami, ki izvirajo iz nepravilno nastavljenih komponent na kolesu – bolečine v ramah, hrbtu, zapestju, križu?

Pri rekreativnih kolesarjih redko vidim koga, ki bi imel narobe nastavljeno kolo, saj je na voljo res veliko informacij. Je pa težko najti optimalno prilagoditev. Če kolesar dlje časa vztraja z nepravilno nastavljenim kolesom, se pojavijo bolečine in poškodbe. Mlade moramo že zelo zgodaj naučiti pravilne nastavitve kolesa, saj še rastejo. Pomembno je, da sproti merimo, koliko so zrasli, in jim ves čas prilagajamo višino sedeža. Treba je delati tudi preventivne vaje, saj kolesarji ne trenirajo toliko za hrbet in trebušne mišice, ki ob koncu sezone lahko precej nastradajo. Lahko pride do kroničnih bolečin v križu ali drugje, te pa so bolj posledica šibkejših mišic kot napačnih nastavitev.

Sportal Slovenska kolesarska revolucija