Slovenska kolesarska revolucija

Obdobje izbruha epidemije bolezni covid-19 je priljubljenost gorskega kolesarjenja postavilo še višje, kar so nekateri imenovali kar "tretja kolesarska revolucija". V tem obdobju se je prodaja omenjene opreme strmo povečala. V določenem obdobju opreme ni bilo več na razpolago.

Kolesarjenje kot ena od najbolj priljubljenih rekreativnih dejavnosti je v Sloveniji osvojila srca številnih ljubiteljev gibanja v naravi. Slovenija ponuja toliko zanimivih urejenih kolesarskih poti in stez za zahtevnejše kolesarje, da prav vsak kolesarski navdušenec lahko najde pravo traso zase in svojo družino. Poleg tega je kolesarstvo poleg pohodništva tudi ena od športnih aktivnosti v hribih, ki so najprijaznejše do okolja.

Razvoj gorskih koles

Kaj je tisto, kar je najbolj pomembno, da boste na kolesu uživali in da bo vožnja tudi varna? Predvsem primerna oprema, ki se začne z izbiro, nakupom ali izposojo ustreznega kolesa. "Brez tega ni gorskega kolesarjenja," pove Luka Mezgec.

Gorsko kolo se že na prvi pogled razlikuje od cestnega kolesa. Okvir je veliko manjši, bolj močan, "štange" so bolj masivne. Zelo velika, če ne najpomembnejša razlika so tudi gume, ki so mnogo širše, napolnijo se z veliko manj pritiska, kar omogoča, da je stik s podlago veliko boljši.

Krmilo je širše kot pri cestnem kolesu. S takim krmilom imate veliko več nadzora, kar pride prav na ozkih stezicah in težjih, ostrih ovinkih, ki so pri gorskem kolesarjenju stalnica.

Z razvojem tehnologije vzmetenja se je tudi gorsko kolesarstvo začelo razvijati v več smereh, ki so pripeljale do različne opremljenosti koles, tako da jih danes delimo na tri kategorije glede na vzmetenje: spredaj vzmeteno kolo, nevzmeteno kolo, polno vzmeteno kolo, ki ima sprednji in zadnji blažilnik za lažje premagovanje različnih ovir na terenu.

Razlika v primerjavi s cestnim kolesom so tudi pedali, ki so pri gorskem kolesu mnogokrat dvostranski, obstajajo pa tudi štiristranski. Dvostranski pedali so na gorskem kolesu z namenom, saj je glede na dinamiko aktivnosti, različnih ovir s kolesa treba večkrat sestopiti.

Še nekaj odlikuje dobro gorsko kolo: zmogljivejše zavore, ki omogočajo zaviranje kolesa v težjih pogojih. Disk zavore so pogostejše od navadnih zavor "v-brake", saj so zanesljivejše, na blatnem ali mokrem terenu bodo disk zavore delovale veliko bolje kot zavore "v-brake".

Vrste gorskih koles in velikost okvirja kolesa

Glede na to, kje se boste največ vozili, izberite tudi primerno gorsko kolo. Na kaj je treba biti najbolj pozoren, ko kupujete kolo oziroma si ga izposojate?

Vsa gorska kolesa seveda niso enaka. Ločijo se predvsem po tem, po kakšnem terenu vozite in kakšen je vaš slog vožnje. Kolesa za kros in turna kolesa so najprimernejša za gorsko kolesarjenje. Z njimi se lahko precej preprosto vzpenjate na lastni pogon, hkrati pa je vožnja navzdol po različnih poteh še vedno varna in zabavna.

Kolesa za slog proste vožnje in kolesa za spust so namenjena predvsem za vožnjo navzdol. Primerna so predvsem za kolesarjenje po najzahtevnejših terenih, na katerih so pogosti ovire, korenine, skale in večmetrski skoki.

Ne glede na to, ali imate izposojeno ali svoje kolo, je pomembno, da vam to čim bolj ustreza. Pri tem je zelo pomembna velikost okvirja. Ta mora ustrezati telesnim meram kolesarja, izmeri pa se glede na dolžino zgornje cevi in dolžino vertikalne cevi. Če imate dolge noge, boste potrebovali dolgo vertikalno cev, če imate dolg trup, potrebujete tudi daljšo zgornjo cev.

Primerna oblačila

Pomemben del opreme pri gorskem kolesarstvu so tudi oblačila. Prvi sloj oblačil naj bo športna spodnja majica, ki se hitro suši. Glede na vremenske razmere izberite primerno majico – zimsko z dolgimi rokavi, prehodno s kratkimi rokavi ali čisto tanko poletno brez rokavov. Odvisno od razmere lahko izberete debelejšo prehodno majico s kratkimi rokavi. Zimsko pa izberete, ko se temperature spustijo pod 15 stopinj Celzija.

"Naslednji sloj je kratek dres, kot ga imajo tudi cestni kolesarji. Na vrsti so kolesarske hlačke s kolesarsko podlogo. Oblečemo lahko tudi brezrokavnik. Funkcionalnost in kakovost materialov sta zelo pomembni, saj se gorski kolesarji spopadajo z različnimi vremenskimi razmerami," je povedal Luka Mezgec, pokazal barvne galoše, grelnike prstov na nogah in podkapo za kolesarjenje v mrazu.

Zaščitna oprema ni izbira, ampak nuja!

Ko ste dobro oblečeni, poskrbite za dodatno varnost. Čelada, rokavice, očala, ščitniki, nahrbtnik? Da, turni kolesar potrebuje vso to opremo, vendar prilagojeno aktivnosti.

Začnimo pri čeladi. Biti mora zračna, pomembno je, da se dobro prilega glavi in je pred aktivnostjo primerno zapeta. Lahko se odločite za tako imenovane integrirane čelade, kjer spodnji del namestite, preden začnete vožnjo navzdol.

Pomembna so tudi kolesarska očala, ki ščitijo pred soncem, prašnimi delci, mrčesom in manjšimi vejami. Najprimernejša so kakovostna športna očala, kjer je mogoča menjava stekelc (temna, prozorna, rumena).

Pomembna izbira so tudi kolesarski čevlji. Na turi gorskega kolesarjenja se velikokrat tudi sestopa s kolesa, tu in tam je treba kolo tudi nesti, zato so pomembni čevlji z dobrim oprijemom.

Pri padcih so dlani prvi stik kolesarja s tlemi. Rokavice naj zagotavljajo dobro zaščito dlani, lahko s prsti za hladne dni ali brez njih za toplejše.

Pri gorskem kolesarjenju so potrebni tudi lahki kolenski ali golenski ščitniki, predvsem zaradi poškodb goleni s pedali. Seveda varujejo tudi kolena v primeru padcev. Zaščito hrbta vam zagotavlja pravilno napolnjen kolesarski nahrbtnik (trdih predmetov nikoli nimamo tik ob hrbtu).

Za vsakega gorskega kolesarja je priporočljivo, da s seboj na turno vzame manjšo torbico, ki jo namesti pod sedež gorskega kolesa. Vanj lahko namestite rezervno zračnico, manjšo tlačilko za primere predrte gume.

V splošnem predvsem velja, da kupite tisto, kar služi svojemu namenu, nato pa sledite namenu uporabe.

Na kolesarskih turah boste potrebovali tudi bidon z vodo ali izotoničnim napitkom, energetsko ploščico, resnejši kolesarji pa bodo potrebovali tudi pas za merjenje srčnega utripa ter števec za merjenje razdalje in hitrosti.

Turno kolesarstvo naj bo varno, strpno in prijazno do narave

Kljub vsesplošni priljubljenosti gorskega kolesarstva je še vedno precej tistih, ki ne poznajo osnov turnokolesarskega bontona, zato so letos v Planinski zvezi Slovenije pripravili serijo desetih kratkih filmov z namenom, da ljubiteljem koles podajo osnovne napotke za varnejšo vožnjo. Filmi so dosegljivi v Spletni kolesarski delavnici Varneje v gore s kolesom.

Pomembno je, da se pri turnem kolesarjenju upošteva bonton, ki velja v naravi in planinah, saj se s tem izognete morebitnim sporom s preostalimi obiskovalci in uporabniki naravnega prostora (pohodniki, lastniki gozdov ...). Pri tem je dobro upoštevati spodaj naštete nasvete.

1. Kolesarite zdravi.
2. Izlet skrbno načrtujte.
3. Kolesarite samo po ustreznih dovoljenih poteh.
4. Pred izletom vedno preverite, da je kolo brezhibno.
5. S seboj imejte vedno vse, kar potrebujete na izletu.
6. Kolesarite z zaščitno opremo (čelada, rokavice, pri spustih ščitniki).
7. Pešci imajo vedno prednost.
8. Hitrost vožnje prilagodite svojemu znanju, terenu in okoliščinam.
9. Za seboj ne puščajte nikakršnih sledi.
10. Pomislite na živali, vozite tiho in obzirno.

Prekolesarite slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu

Ljubitelji gorskega kolesarjenja boste v septembru prišli na svoj račun, saj bo vsa Slovenija znova zavrtela pedale skupaj. V soboto, 11. septembra, Komisija za turno kolesarstvo PZS (KTK PZS) v sodelovanju z Zavarovalnico Generali pripravlja dogodek Migimigi izziv - Prekolesarimo slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu.

Prevoženih bo 41 kolesarskih etap po vsej Sloveniji v skupni dolžini 1.850 kilometrov, premaganih bo več kot 50 tisoč višinskih metrov, obiskanih bo več kot 50 planinskih koč. Jasno, vsak bo prevozil samo eno etapo, a turni kolesarji boste složno združili moči in vsa STKP bo prevožena. Udeležba na dogodku je brezplačna.