Gorsko kolesarjenje z Luko Mezgecem
Četrtek, 2. 9. 2021, 6.31
2 leti, 7 mesecev
Z uličnimi umetniki na ples z grbinami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
Potem ko smo v prejšnji oddaji Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem spoznali gorska kolesarja v disciplini spust Jureta Žabjeka in Moniko Hrastnik, nam Miha Koncilija tokrat predstavlja bolj igrivo, a nič manj atraktivno disciplino.
Miha Jakopič
V BMX parku v Ljubljani se je srečal z Miho Jakopičem, vodjo trenerjev pri kolesarskem društvu Rajd.
Miha Jakopič je mojster v vrtenju pedalov na kolesih BMX, ki veljajo za nekaj posebnega: "Kolo ima 20-palčne obroče, sedež pa je močno spuščen – to je pravo tekmovalno kolo. Tekmovalci včasih sedeža sploh ne uporabljajo, razen ko čakajo na rampi."
Kar zadeva zavore, se zadnja leta na zadnjih kolesih uporablja disk zavora, nekoč so imela BMX-kolesa klasične zavore "v-brake". Starejši tekmovalci imajo lahko pedale za vpenjanje, za mlajše pa je to v večini držav prepovedano s pravili, da se najprej naučijo pravilne tehnike.
Sklop Gorsko kolesarjenje z Luko Mezgecem – vse oddaje
Učenje BMX-veščin je primerno že za predšolske otroke.
Če se nameravate na BMX-progo odpraviti z gorskim kolesom, boste prav tako lahko doživeli tisto veselje, ki ga občutijo BMX-kolesarji, ko divjajo po grbinah, a izkušnja vseeno ne bo enaka. "Za BMX-progo gorsko kolo ni najboljša izbira. Za to potrebujemo kolo BMX Race. Poleg kolesa pa moramo obvladati ravnotežje, da se čim bolj sproščeno spustimo po progi," je pojasnil Miha Jakopič in povabil mlade tekmovalce, da nam pokažejo, kako je videti prava tekma BMX Race. To je namreč tudi olimpijska disciplina.
Proge za BMX so povsod po Sloveniji in so odprte za vse. Že predšolski otroci se lahko spoznajo z veščinami kolesarjenja BMX na BMX-progi, kjer se lahko naučijo pravilne tehnike vožnje po hribčkih oziroma grbinah ter pravega položaja na kolesu, da lahko grbine pravilno prevozijo. Potem s pomočjo trenerjev svoja znanja nadgrajujejo z različnimi skoki in drugimi elementi.
Ko se včlanite v Planinsko zvezo Slovenije, ste avtomatično nezgodno zavarovani pri Zavarovalnici Generali, poleg tega pa imate 50-odstotni popust pri prenočitvah v planinskih kočah. Za kolesarje je primerno tudi zavarovanje Specialisti z asistenco, saj tako lahko najhitreje pridejo do kakovostne zdravstvene oskrbe.
Odkar se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Kaliforniji pojavila obsedenost z BMX-kolesi, je ta disciplina doživela velik razmah, tako velik, da je BMX Racing tudi olimpijska disciplina.
Koncept vožnje z BMX-kolesi izvira iz motokrosa (Bicycle moto cross – BMX), ki je ravno v tistem obdobju doživel velik razmah, in sicer so si mladi, ki si niso mogli privoščiti vožnje z motokrosi, izdelali proge in se po njih podili s kolesi, oblečeni v motokrosistična oblačila. Šport je hitro postal zelo priljubljen, saj omogoča razburljive pustolovščine za razmeroma nizko ceno, in to v veliko primerih v bližini doma, saj so proge večinoma v mestnih okoliših. V sedemdesetih letih so se že odvijala prva resna tekmovanja, v Evropi pa smo BMX-filozofijo spoznali leta 1978. Tudi v Sloveniji se mladi vse bolj navdušujejo nad tem zelo atraktivnim športom.
Igriva, a trda disciplina: Ko se osem divjih požene na progo
BMX Racing je olimpijska disciplina od leta 2008 v Pekingu.
Olimpijska disciplina BMX Racing se odvija na 350-metrski krožni progi. Osem kolesarjev se spusti z osem metrov visoke rampe in dirka po progi, na kateri se izmenjujejo grbine, nagnjeni ovinki in ravni odseki. Bitka za prvo mesto je huda, saj se je za konec v naslednji krog in nato v finale treba v posameznih krogih uvrstiti med prve štiri. Nekateri v želji po čim boljši uvrstitvi dosegajo tudi petmetrske skoke.
Turnokolesarska etapa ob mostovih čez Dravo
32: Dom na Košenjaku – Poštarski dom pod Plešivcem
Zemljevid trase:
Etapa, ki jo tokrat predstavljamo v sklopu Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem, je nekaj posebnega, saj nas med drugim popelje na pot mimo številnih mostov čez reko Dravo.
Košenjak je najvišji vrh Kobanskega in leži na meji z Avstrijo. Spada v območje vzhodnih Alp, ki se proti severu navezuje na široko gmoto Golice (v Avstriji). Svoje ime je dobil po nekdaj obsežnih traviščih, košenicah, na površju. Na območju Košenjaka gnezdita redki gozdni ptici, divji petelin in ruševec.
Značilnosti etape:
- Dolžina: 40 km
- Vzpon: 1.089 m
- Spust: 1.450 m
- Višinska razlika: 1.162 m
Etape Slovenske turnokolesarske poti:
Opis poti:
Planinski dom Košenjak
Etapa Dom na Košenjaku–Poštarski dom se začne na nadmorski višini 1.160 metrov. Čudovito izhodišče nam ponuja krasen razgled na Dravsko, Mislinjsko dolino ter na oddaljena pogorja Pece in Uršlje gore, kjer je pod njenimi obronki cilj naše prve koroške etape.
Prvi del etape je preprost, saj se z omenjenih 1.160 metrov nadmorske višine spustimo mimo razglednih travnikov (košenic – od koder tudi izvira ime Košenjak) vse do vasice Vič v dolino. Sledimo glavni cesti skozi vasico vse do glavne ceste, ki vodi od Dravograda proti mejnemu prehodu Vič.
Cesto prečkamo in zavijemo levo na kolesarsko stezo, po kateri se odpeljemo vse do Dravograda. Po prihodu v mesto sledimo oznakam za kolesarsko pot, ki nas popeljejo mimo središča mesta. Peljemo se mimo športnega stadiona ter pokopališča, nato pa se spustimo do reke Drave, kjer si lahko od blizu ogledamo jez na hidroelektrarni, nato pa ob reki nadaljujemo pot in jo čez stari (obnovljeni) most prečkamo ter zavijemo desno.
Ko prečkamo reko Dravo, zapeljemo mimo avtobusne postaje in se priključimo levo na glavno cesto Dravograd–Slovenj Gradec. Po cesti peljemo 500 metrov, nato pa zavijemo desno v smeri vasi Črneče, Libeliče. Po približno kilometru moramo biti pozorni na odcep levo, kjer se začne prvi vzpon na naši turi. Z asfaltne ceste zapeljemo na precej grobo in strmo makadamsko cesto in opravimo vzpon do planote nad Dravogradom, kjer leži vasica Dobrova.
Pogorje Uršlje gore
Po ravnici se zapeljemo skozi mirno vasico in nadaljujemo vzpon mimo cerkvice sv. Križa pod 1.018 metrov visokim Šteharskim vrhom. Makadamska, razgledna cesta se precej strmo vzpenja in nas vodi mimo posameznih koroških domačij, vse dokler se ne obrnemo proti zahodu in se zazremo v pogorje Uršlje gore.
Spust v dolino se začne pri turistični kmetiji Lipovnik, kjer se lahko okrepčate s koroškimi kmečkimi dobrotami. Cesta, po kateri se spustimo v dolino, je nekoliko slabša, vendar še vedno dobro vozna.
V vasi Dobrije prečkamo glavno cesto Dravograd–Ravne na Koroškem in takoj za mostom čez reko Mežo zavijemo desno ob železnici, kjer se po travnati cesti peljemo kilometer, nato pa zavijemo levo pod železniški most. Nadaljujemo mimo zaselka in zavijemo levo, kjer se začne drugi vzpon pod Gruberjev vrh. Po makadamski cesti se vzpenjamo kakšne tri kilometre, nato pa nadaljujemo mimo cerkve sv. Neže. Trasa nas vodi nad cerkvijo po čudovitih borovničevih gozdovih.
Pri kapeli, ki je na naši desni strani, zavijemo ostro desno in se rahlo vzpnemo mimo počitniških hiš ter se po gozdni poti začnemo spuščati proti vznožju Uršlje gore. Prečkamo cesto Slovenj Gradec–Kotlje pri gostišču Duler, kjer se držimo rahlo levo in tako nato desno znova začnemo zadnji vzpon proti Poštarskemu domu.
Poštarski dom pod Plešivcem
Makadamska cesta se spet precej vzpenja in vodi mimo velikih kmetij po razglednih travnikih, pogled pa imamo tokrat obrnjen proti Pohorju na vzhodu in Košenjaku na severu.
V zaselku Sele se peljemo mimo turistične kmetije Samec, nato pa zavijemo desno mimo kmetije Gostenčnik. V tem delu se kolesarji priključijo na asfaltirano cesto, ki zdaj že utrujenim nogam daje malo utrjene podlage. Vzpnemo se do kmetije Šuler, kjer zavijemo levo in opravimo še zadnji, strm, a ne predolg vzpon do Poštarskega doma, ta nas gostoljubno pričaka na 800 metrih nadmorske višine.
