Sreda, 28. 5. 2025, 19.00
1 dan, 8 ur
Pumptrack in olimpijski BMX race v Sloveniji
Kako dolgo še in kje so razlogi? Atraktivni olimpijski šport, ki v Sloveniji še životari.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
BMX Race je že od leta 2008 uradna olimpijska disciplína.
Medtem ko ima Francija skoraj deset tisoč licenciranih kolesarjev BMX, bi jih v Sloveniji lahko vse spravili na malo večji avtobus. Atraktiven olimpijski šport se pri nas razvija počasi, toda že več kot sto pumptrackov, ki so odlična vstopna točka in izhodišče za olimpijsko disciplino race, zagon razvojne ekipe pri KZS in napovedana sodelovanja med klubi obetajo napredek ter morda nekoč tudi prvega slovenskega BMX-olimpijca. Že v soboto bo na Vrhniki tudi prva dirka slovenskega pokala na pumptrackih.
Štart dirke evropskega pokala v Veroni.
Kolesarske dirke z BMX-kolesi (BMX race, česar ne gre zamenjati z disciplino freestyle, ki je v Sloveniji znana po uspehih Remca) imajo že več kot 60-letno tradicijo (šport izvira iz ZDA), od olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 pa je to tudi uradni olimpijski šport.
Nekatere evropske države so postale prava velesila. Poleg držav Beneluksa izstopa predvsem Francija, ki ima aktualnega olimpijskega prvaka Jorisa Daudeta, ob tem pa skupaj registriranih skoraj deset tisoč kolesarjev BMX (race in freestyle skupaj). Zelo močno središče je v zadnjih letih postala Italija, ki je v severnem delu države dobila okrog deset objektov in ima blizu tisoč tekmovalnih kolesarjev. Zanimivo je, da je skoraj 900 licenciranih BMX-kolesarjev tudi na Češkem.
Kje je Slovenija? Kljub velikemu trudu navdušencev smo še na obrobju tega športa v Evropi. Lani in letos ima pri Kolesarski zvezi Slovenije (KZS) licenco nekaj več kot 60 kolesarjev in kolesark. Število v zadnjih letih bolj ali manj stagnira.
Vrhnika bo v soboto gostila prvo letošnjo tekmo slovenskega pokala v pumptracku.
Pumptrack izdela spretnega kolesarja tudi za druge discipline
V Sloveniji je licenciranih nekaj več kot 60 kolesarjev in kolesark BMX.
Po uvodni dirki za slovenski pokal BMX Race Slovenija v Mariboru (organizator BSX Maribor) se bo v soboto začel tudi slovenski pokal v tekmah na pumptrackih na Vrhniki (organizator ŠKD Super Potencial). Medtem ko imamo v Sloveniji le dva objekta za BMX race (mariborski stoji že od leta 1986, na pobudo Lojzeta Fajdige je bil tudi prvi v nekdanji Jugoslaviji), so slovenska mesta v zadnjih letih postavila že več kot sto pumptrackov. Tu se uporabljajo enaka kolesa BMX, le da vsak kolesar nastopi samostojno, odloča pa čas enega kroga.
Pumptrack postaja najboljši poligon za iskanje novih talentov in tekmovalcev, saj je prizorišč tako za treninge kot tekme veliko, tudi začetni finančni vložek je precej manjši kot v disciplini race. Na tekmah je veliko mladih, pumptrack pa predstavlja odlično psihofizično osnovo za poznejši prestop v druge kolesarske discipline. Kolesar mora imeti odlično koordinacijo, ravnotežje, obvladati mora telo in imeti dovolj moči, to pa so lastnosti, ki pri starejših pridejo prav tudi v športnem kolesarstvu zunaj okvirov BMX.
Slovenci smo uspešni v mlajših kategorijah, do največje selekcije pa pride v starosti okrog 15 do 16 let.
Letos Vrhnika, Zagorje ob Savi, Odranci, Grosuplje in Šempeter pri Gorici
Organizirane dirke na pumptrackih v Sloveniji potekajo že približno pet ali šest let, zadnja leta pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije izpeljejo od pet do šest dirk za pokal letno. Ena izmed teh šteje tudi kot državno prvenstvo.
Letos se bodo tekmovalci po Vrhniki zbrali še v Zagorju ob Savi (31. avgust), Odrancih (27. september), Grosuplju (18. oktober) in Šempetru pri Gorici (25. oktober). Dirka v Odrancih bo štela tudi za državno prvenstvo.
"Pumptrack ni otroško igrišče, klubi pa pomagamo pri ozaveščanju"
"V Sloveniji imamo že več kot sto pumptrackov. Načeloma se promovirajo kot otroško igrišče, a pumptrack to v resnici ni," pravi Neja Malavašič Šurca iz vrhniškega Super Potenciala.
"Pomembna je pravilna tehnika, kar radi poudarjamo. S pravo tehniko si hiter, predvsem pa si dovolj varen. Ta dodatni korak v lokalnem okolju s pumptrackom naredi organiziran klub. Pri nas na Vrhniki se je bistveno izboljšalo nošenje čelade in preostale zaščitne opreme. Pri nas redkokdo še vozi brez čelade, kar se kar redno dogaja tam, kjer klubov ni."
V Sloveniji imamo šest ali sedem resnejših klubov za trening in organizacijo tekem v pumptrackih ter tudi disciplino race. Dolgoletno zgodovino ima ljubljanski KD Rajd, ki je tudi upravitelj ljubljanske proge za BMX race, tu so še KK Črn trn iz Ajdovščine, kluba iz Apač, Zagorja ob Savi in preostali.
Prva tekma slovenskega pokala BMX Race je letos potekala v Mariboru, kjer so imeli že leta 1986 prvo progo BMX Race v nekdanji Jugoslaviji.
Organizacija tekem? Vsaj pristojbine za KZS ni več.
Uradne tekme na pumptrackih so najboljša promocija za to disciplino in tudi magnet za nove mlade kolesarje. Organizacija tekem je za klube ali druga lokalna društva precejšen finančni zalogaj. Organizacija ene tekme lahko hitro stane nekaj tisoč evrov. Prvi dve leti obstoja pokala so morali organizatorji za pravico organizacije KZS celo plačati pristojbino.
Število tekmovalcev je dokaj konstantno. Idealna leta za začetek so v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole. Danes otroci na kolesu preživijo manj časa kot nekoč, kar vpliva na njihove motorične sposobnosti že ob opravljanju osnovnošolskega kolesarskega izpita.
"Organizatorji pumptrack dogodkov bomo letos ob pomoči KZS organizirali brezplačne športne dneve za četrtošolce lokalnih šol in na tak način poskušali še več otrok navdušiti za disciplino pumptrack, s tem pa posredno tudi izboljšati kolesarsko znanje in varnost v prometu," napoveduje Šurca.
Pogled na ljubljansko progo BMX Race. Ta je najboljša kar jih imamo v Sloveniji, a infrastrukturno ni na ravni modernih objektov v tujini.
Letos bo državno prvenstvo BMX Race potekalo junija v Ljubljani.
Ljubljanska proga BMX race z bencinskim kompresorjem namesto elektrike
Medtem ko ima disciplina pumptrack vsaj z vidika objektov v Sloveniji dobre možnosti za razcvet, je zahtevnejši prehod kolesarjev v olimpijsko disciplino race. Ovira sta razpoložljivost domačih objektov za treninge in infrastruktura (ljubljanska proga na primer nima električne napeljave, za delovanje štartne rampe potrebujejo bencinski kompresor), pa tudi pomanjkanje domačih trenerjev ter potreba po odhodu na treninge in dirke v tujino.
Slovenci se večinoma odpravijo na tekme v Italijo, kjer se redno na tekmah zbere tudi po več kot 500 tekmovalcev. V nekaterih starostnih disciplinah je na startu tudi več kot 140 tekmovalcev.
Slovenci zelo uspešni v mlajših kategorijah, največja selekcija je po 15. letu starosti
V mlajših kategorijah so slovenski tekmovalci uspešni tako na dirkah italijanskega kot tudi še zahtevnejšega evropskega pokala. Letos so bili na dirkah evropskega pokala že finalisti Aleksandar Gajić (KD Rajd), Maj Nanut (KD Rajd) in Gal Malavašič Šurca (ŠKD Super Potencial).
Konkurenca pa je izjemno velika. Na prvih dirkah evropskega pokala v Veroni je skupaj nastopilo skoraj 1.200 tekmovalcev (21 Slovencev), na dirkah v belgijskem Zolderju pa celo več kot 1.600 (devet iz Slovenije).
Do največje selekcije pride po 15. letu starosti, ko otroci iz osnovne preidejo v srednjo šolo. Zahteve treningov in tekmovanj so takrat še večje, kar pa je težje združiti s šolskimi obveznostmi. Preboj med najboljše v najvišjih kategorijah zahteva več let trdega treninga in tekmovanj, saj o uvrstitvah na dirkah na izpadanje odločajo malenkosti.
Takrat se morajo mladi kolesarji namreč odločiti, ali bodo ostali v amaterski kategoriji ali prestopili v uradni razred mladincev (junior), kar je predpogoj za točke UCI. Kategoriji 15 in 16 let sta tako ključni.
Sedem slovenskih kolesarjev v uradni razvojni ekipi KZS
V okviru KZS so pripravili tudi razvojno ekipo BMX race, v kateri je trenutno sedem tekmovalcev. Na tekmah v tujini nastopajo s podporo KZS in tudi v enotnih slovenskih barvah.
"Razvojna ekipa deluje s pomočjo madžarskega trenerja Gergelya Vinczeja, selektor je Uroš Klauž, v letošnjem sestavku je šest tekmovalcev in ena tekmovalka. Spodnja starostna meja je 13 let. Program je zastavljen za 2 + 2 leti. Zdaj se izvaja dobrih osem mesecev, zato je trenutno še težko ocenjevati njegov potencial. Je pa to prvi konkretni program s podporo KZS," pravi Uroš Ložar iz KK Rajd, ki je bil glavni pobudnik te razvojne ekipe.
Dodaja: "Slovenska BMX-scena je majhna, v zadnjih letih sicer raste. Imamo le dve progi, ki pa naprednejšim kolesarjem ne zadostujeta več, zato se pač zatekajo k treningom na progah v tujini."
Na tekmah evropskega pokala se zbere tudi po več kot tisoč tekmovalcev.
Uspehi kljub pomanjkljivi infrastrukturi ne izostanejo
V razvrstitvi Elite, U23 in Junior, ki ponujajo tudi točke UCI za kvote tekmovanj na najvišji ravni (tudi olimpijske igre), imamo Slovenci trenutno le dva predstavnika med mladinci - Katjo Stupar in Vala Trinla Lampiča. Točke UCI je letos osvojila le Stupar. V konkurenci fantov, starih od 15 do 18 let, s prebojem poskušata Nejc Heric, sicer zadnje leto tudi že trener, in Gaj Gorza. Ta je bil pred tremi leti že osmi v skupni razvrstitvi evropskega pokala (17-24 let).
"Nova doba slovenskega BMX se je začela z letom 2016, ko je Miha Čeh med desetletniki osvojil naslov evropskega prvaka. Z letom 2021 so mladi tekmovalci posegli po prvih stopničkah v evropskem pokalu. To je uspelo Maku Brezniku Falku in Joštu Ložarju. Naslednje leto sta ista tekmovalca na evropskih pokalih na stopničkah stala vsak po petkrat ali šestkrat. Ložar je bil tudi tretji na evropskem prvenstvu, tudi leto pozneje je bilo podobno. Ložar je sezono končal kot tretji v seštevku evropskega pokala, Breznik Falk je bil leto prej drugi. Za mladima tekmovalcema BMX-podmladka prihajata še dva, ki sta se že uvrstila na stopničke evropskega pokala, in sicer Maj Nanut in Aleksandar Gajić," razvoj discipline ocenjuje Ložar.
Nekateri odmevnejši uspehi slovenskih tekmovalcev v BMX race v preteklosti:
- Miha Čeh - evropski prvak v kategoriji 10-letnikov (2016)
- Jošt Ložar - 3. mesto na evropskem prvenstvu v kategoriji 12-letnikov in 3. mesto v seštevku dirk evropskega pokala leta 2023 v kategoriji 13-letnikov
- Mak Breznik Falk - 2. mesto v seštevku dirk evropskega pokala leta 2022 v kategoriji 13-letnikov
- Gaj Gorza - 8. mesto v seštevku dirk evropskega pokala leta 2022 v kategoriji 17-24 let
Ključ do napredka v tesnejšem sodelovanju med klubi
"Med mlajšimi opažam kar veliko zanimanja, starejših pa je vedno manj. Zdi se mi, da je BMX v Sloveniji zato kar malo v upadanju. Da šport živi in se razvija, potrebuješ infrastrukturo, strokovni kader in redne treninge. Veliko je seveda odvisno od podpore staršev, da otroke spodbujajo ter vozijo na treninge in tekmovanja. Prav tako bi morali klubi več sodelovati med seboj, ker samo tako bomo lahko razvijali ta šport," meni Tilen Frank, nekoč tudi uspešen tekmovalec BMX race, danes pa trener in gonilna sila BSX Maribor.
Frank je omenil sodelovanje med klubi in že letos so v Ljubljani organizirali vseslovenski trening kamp, takih primerov učinkovitega sodelovanja pa si licencirani tekmovalci želijo še več.
