Torek, 20. 10. 2020, 20.05
4 leta, 1 mesec
Pogled na srčno izbranko in brata mu je dal krila #video
Fantastičen dan za Jana Tratnika, kolesarja z zgodbo, iz katere bi mladi lahko črpali marsikatero lekcijo
20. oktober koronskega leta 2020, 16. etapa Dirke po Italiji. 229 kilometrov. Poseben dan za Jana Tratnika, petega Slovenca z etapno zmago na rožnatem Giru in kolesarja s športno in osebnostno zgodovino, iz katere bi lahko mladi kolesarji dobili marsikatero učno lekcijo.
Jan Tratnik po prvi etapni zmagi na tritedenskih dirkah in pozdravu za slovenske navijače:
🎙️ @JTratnik
— Giro d'Italia (@giroditalia) October 20, 2020
"I really wanted to do something today because it was my last chance"
"Volevo davvero fare qualcosa oggi perché era la mia ultima possibilità"
Powered by @continentaltire #Giro pic.twitter.com/2T2jlCZBMR
Čeprav je Jan Tratnik, 30-letni kolesar iz Idrije in član moštva Bahrain-McLaren, še prejšnji ponedeljek zagotavljal, da je njegova glavna naloga na Giru pomoč kapetanu ekipe Pellu Bilbau in da bo priložnosti iskal predvsem v kronometrskih etapah (na prvem kronometru Gira je bil na 11., na drugem pa na 10. mestu), je danes dokazal, da je lahko najboljši in očitno prostih rok tudi na cesti.
Dodaten zagon: bližina Slovenije ter srčna podpora v cilju
Dodaten veter v krila na jubilejni 2000. etapi Gira od Vidma do mesta San Daniele del Friuli mu je bržkone vlila tudi bližina Slovenije – Giro se je s traso po Furlaniji - Julijski Krajini in Beneški Sloveniji danes najbolj približal slovenski meji – zagotovo pa prisotnost njegove srčne izbranke, brata in prijateljev v cilju.
"V zadnjih treh kilometrih sem bil na meji. Ko pa sem 500 metrov pred ciljem videl svoje dekle in brata, sem dobil dodatno energijo in letel proti ciljni črti," je strnil zadnje metre v prvi izjavi v cilju. "To je bila zadnja priložnost, da nekaj dosežem, pred nami so samo še izjemno naporne etape," je napovedal.
Tratnik z življenjsko sopotnico Uršo, ki ga je danes čakala nekaj sto metrov pred ciljem. Fotografija je nastala lani po Dirki po Franciji.
Osma slovenska etapna zmaga na Giru
Tratnik, ki je večino dneva s še 27 sotrpini preživel v begu, je v zadnjem kilometru 16. etape prehitel Avstralca Bena O'Connorja (NTT) in sam prikolesaril v cilj. To je osma slovenska etapna zmaga na Giru. Tri je uspelo zbrati Primožu Rogliču, ki je danes že po prvi etapi Vuelte oblekel rdečo majico vodilnega, dvakrat je zmagal Jan Polanc, po enkrat sta se etapne zmage veselila še Luka Mezgec in Matej Mohorič.
Zmaga na etapi Gira je Tratnikova največja zmaga v karieri, kjer je vidnejše uspehe praviloma dosegal v vožnji na čas.
V družbi maserja ekipe Bahrain-McLaren, prav tako Slovenca Nika Burjeka.
In kdo je Jan Tratnik, "gajstni" Idrijčan, ki nikoli ne zataji svojega narečja?
Na kratko, gre za kolesarja s predzgodovino, ki bi o svoji športni poti, ki jo je krojilo več padcev kot vzponov, lahko predaval mladim športnikom. Ker ima kaj povedati in ker to zna povedati.
S kolesarstvom se je bolj kot ne po naključju začel ukvarjati pri 17 letih, ko je z uvrstitvijo na zmagovalni oder ene od gorskokolesarskih dirk v Idriji, ki jo je prevozil na starem gorskem kolesu in brez opreme, nakazal svoj nesporni talent.
Še isto jesen se je na treningu večkrat pridružil sokrajanu, profesionalnemu kolesarju Borutu Božiču, se po šestih mesecih priključil kolesarskemu klubu Sloga 1902 Idrija in se trdno odločil, da se temu športu povsem posveti.
19-letni Tratnik je na dirki Po Sloveniji 2009 vozil v dresu Radenske. Športno je bil aktiven že pred tem. Treniral je tenis in zmagal že na svojem prvem turnirju, ukvarjal se je z nogometom, plezanjem, smučanjem in košarko, a na koncu je zmagalo kolo.
Leta 2008 je na večetapni dirki Po Štajerski v skupnem seštevku osvojil drugo mesto. Zaostal je zgolj za svojim vrstnikom, Slovakom Petrom Saganom, trikratnim svetovnim prvakom v cestnem kolesarstvu in sedemkratnim zmagovalcem v točkovanju za zeleno majico na Dirki po Franciji.
Istega leta je postal tudi državni prvak v kronometru do 23 let in podpisal pogodbo s kontinentalno ekipo Radenska (Rog).
Leta 2011 prestopi na najvišjo raven kolesarstva
Z dobrimi predstavami je hitro pritegnil pozornost največjih igralcev na kolesarskem parketu, tudi World Tour ekipe Quickstep, s katero je pri 21 letih podpisal dveletno pogodbo (v letih 2011 in 2012).
Slepo sledil navodilom zdravnika
Kot kolesarski zelenec, ki je prestop opisal, kot bi "prestopil iz Kolesarskega kluba Idrija v ligo NBA" (iz zapisov Robija Jenka), je slepo sledil navodilom klubskega zdravnika, ki mu je ukazal, naj izgubi skoraj 10 kilogramov, saj bo tako hitrejši na vzponih.
Janovo telo se na to ni dobro odzvalo in kar naenkrat se je znašel v primežu stalnega slabega počutja, nemoči in skromnih rezultatov, saj telo ni imelo dovolj goriva. "Takrat sem stoodstotno izvajal vse, kar so mi rekli, nisem pa poslušal svojega telesa. Zdaj je drugače, če mi kdo reče nekaj, za kar vem, da ni dobro zame, tega seveda ne bom storil.
V preteklosti me je najbolj zdelala prehrana – zdravnik je zahteval, da svojo težo znižam na največ 60 kg (na prvem pripravljalnem kampu sem jih imel 64 kg in skoraj nič maščobe), kar sem skušal doseči ne glede na to, da sem se zato slabo počutil. Danes tega ne bi več storil. Če vem, da mi nekaj prija, bom to pojedel, na koncu je važno samo to, da si dober in imaš rezultate. Takrat se mi je potem vse sesulo.
Mislim, da moje telo potrebuje vsega po malem. Če imaš normalne obroke in ješ zdravo hrano, ne moreš zgrešiti. Če sem lačen, jem več, in če nisem, jem manj – ne oziram se na kalorije, to prinaša preveč stresa," je priznal v enem od intervjujev za Sportal.
Kruta realnost: tehnološki višek
Ko se je moštvo v sezoni 2012 združilo z ekipo Omega Pharma in okrepilo z znanimi kolesarskimi imeni, je Tratnik postal tehnološki višek. Leta 2012 je spet vozil v kontinentalni ekipi Rog in za svoje kolesarjenje ni dobival plače, le priložnost. Tudi leta 2013 ni bilo nič boljše (s svetlo točko – naslovom evropskega prvaka v cestni vožnji do 23 let) in Tratnik, takrat star komaj 23 let, je začel obupovati nad kolesarstvom.
Na dirki Po Sloveniji leta 2013 v dresu kontinentalne ekipe Tirol Cycling Team.
Plačan po učinku
Rešilno bilko je iskal v kontinentalni ekipi Tyrol Cycling, a je bilo v ekipi še slabše kot prej. "Počasi me je vse skupaj minevalo. Večkrat sem bil tudi udeležen v padcih, v Istri sem celo priletel skozi šipo avtomobila. Nisem se mogel sestaviti in mislil sem, da je konec," nam je Idrijčan pripovedoval po lanskem Touru.
Pri Amplatzu je spet zaživel
Sledila je točka preloma. Sokrajan Dejan Bajt mu je pomagal do pogodbe z ekipo Amplatz – BMC (2014, 2015 in 2016), kjer je (plačan je bil zgolj po učinku) spet zaživel.
"Prišel sem v majhno ekipo, nismo sicer dirkali na velikih dirkah, predvsem v avstrijskem pokalu, kjer dirke niti nimajo kategorizacije, in dobro mi je šlo. Dosegal sem prva ali druga mesta, začel sem prevzemati majice vodilnega in počasi sem pozabil na vse, kar se mi je zgodilo v preteklosti.
V ekipi Amplatz BMC se je spet začel postavljati na noge … iz ničle. "Tudi ekipi je šlo vedno bolje, tudi oprema se nam je izboljševala. Zdi se mi, da mi je to, da sem začel graditi z ničle in da se nisem obremenjeval s tem, da sem dirkal na tako nizki ravni, pomagalo, da sem se povsem prenovil."
Začel sem se postavljati na noge … iz ničle. Tudi ekipi je šlo vedno bolje, tudi oprema se nam je izboljševala. Zdi se mi, da mi je to, da sem začel graditi z ničle in da se nisem obremenjeval s tem, da sem dirkal na tako nizki ravni, pomagalo, da sem se povsem prenovil."
Še bolj se je izkazal v sezonah 2017 in 2018, ko je dirkal v dresu poljske prokontintalne ekipe CCC Sprandi Polkowice.
V sezonah 2017 in 2018 je dirkal v dresu poljske prokontintalne ekipe CCC Sprandi Polkowice.
Lani je za dve sezoni zvestobo obljubil moštvu Bahrain Merida (danes Bahrain-McLaren) in se po osmih letih utrjevanja novih in globlje vkopanih temeljev spet vrnil na najvišjo raven kolesarstva.
Na 9. etapi lanskega Toura je bil tretji, med zmagovalce se je vpisal na prologu Dirke po Romandiji, danes pa je svoji statistični zbirki dodal še eno, največjo zmago do zdaj, etapno zmago na eni od tritedenskih dirk.
Tratnik je tudi redni član slovenske reprezentanci. Letos je bil na svetovnem prvenstvu v Imoli edini slovenski predstavnik na kronometru. Po težavah s krmilom je zasedel 24. mesto.
In ne pozabimo, v nedeljo je v Milanu na sporedu še tretji in sklepni kronometer Gira. Prva dva je sklenil na 11. oziroma 10. mestu. Samozavest, ki jo je pridobil v današnji etapi, pa lahko dela čudeže …
1