Sreda, 13. 5. 2020, 12.29
3 leta, 11 mesecev
Pogovor z Martinom Hvastijo o trenutnih razmerah v svetu kolesarstva
"Če se nič ne bo spremenilo, bodo nekateri zaprli vrata"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,84
Martin Hvastija poudarja, da se bo profesionalnemu kolesarstvu slabo pisalo, če letošnje sezone ne bo.
Rdeča luč zaradi pandemije novega koronavirusa gori že nekaj časa tudi v svetu kolesarstva. Glavni akterji, ki vrtijo pedala, ne vedo, kaj bodo na cestah, kar zadeva tekmovalni del, lahko dejansko realizirali. Zato obstaja strah, da bi morali nekateri klubi celo zapreti vrata, če se kolesa ne bodo začela vrteti v pravo smer. "Globalno bo nastala velika težava, če poleti sezona dejansko ne bo stekla," poudarja kolesarski strokovnjak Martin Hvastija.
V kolesarsko javnost je prišla novica, da bodo v Vietnamu med 19. majem in 9. junijem organizirali tritedensko dirko nižjega ranga Ho Chi Minh City Television (HTV) Cycling Tournament, saj v tej državi za posledicami covid-19 ni umrl nihče. Povsem drugačna zgodba je na profesionalni ravni, kjer pred 1. avgustom, kakor kaže, ne bo dirk.
"Za mladince, mlajše člane … nič ne vemo, kaj bo. Naj se malo vozijo kar tako?"
"Vse skupaj ne bo prineslo nič dobrega. Ampak ne pandemija novega koronavirusa, temveč ukrepi, ki hudo ovirajo življenje in hkrati tudi šport. Organizacija prireditev je težava. Tu govorim na splošno. V kolesarstvu ne moremo zagotoviti, da ne bi bilo gledalcev. Ne moreš zapreti celotne ceste. To ni štadion ali dvorana, v katerih lahko zapreš. Pri nas ne moremo. Dokler bodo takšni ukrepi, da večjih prireditev ne bo moglo biti, bodo težave. Govorim globalno. Nimamo navodil, pojasnil. Tudi državno prvenstvo brez gledalcev nima smisla. V Sloveniji so dirke odpadle, največja dirka Po Sloveniji tudi. Dirkati brez gledalcev nima smisla za nikogar. Le za kolesarje," je o tem, kaj zdajšnje stanje pomeni za kolesarstvo, povedal podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije Martin Hvastija.
Trenirati za kaj, se sprašuje Hvastija.
Za razliko od drugih športnikov so kolesarji v času karantene, vsaj v Sloveniji, lahko trenirali. Sprva jih je omejevalo gibanje znotraj občin, zdaj pa se jim je odprl svet in lahko nemoteno trenirajo. A ob tem se Hvastija sprašuje: "Kolesarji smo na splošno dosti dobro prišli skozi. Nenehno se je lahko dalo voziti. Ampak trenirati za kaj? Če nimaš jasnega koledarja. Treniraš kar tako malo … Pro Tour ima zdaj en teden objavljen koledar, preostalo ni še nič. Za mladince, mlajše člane … nič ne vemo, kaj bo. Naj se malo vozijo kar tako? Potrebuješ cilj in potem pot do njega."
V največji nevarnosti sta dva slovenska kluba
Za tekme nižjega ranga so obljubili, da naj bi do 20. maja prav tako sestavili koledarje. Nato bodo lahko trenerji in kolesarji začeli delati programe za predvidene dirke. Od slovenskih za zdaj v igri ostala le še VN Kranja, ki bi jo skušali pod streho spraviti 27. julija.
Bojazen je tudi za svetovno prvenstvo, ki bi ga moral letos gostiti švicarski Aigle-Martingny: "S švicarskim selektorjem sem se pogovarjal. Podobno je pri njih. Velika težava je, kaj narediti. Do konca maja bodo povedali, ali prvenstvo sploh bo. Alternativa je Oman, kjer je spomladi dirka odpadla. Pripravljeni so organizirati prvenstvo."
Dirka Po Sloveniji je morala za letošnje leto zapreti vrata.
V Sloveniji imamo pet kolesarskih klubov, ki se oziroma se bodo spopadali s posledicami novega koronavirusa. Med kontinentalne ekipe spadata Adria Mobil, ki je največji slovenski klub, in Ljubljana Gusto Santic. Med neprofesionalnimi klubi so nato še Kolesarski klub Kranj, Meblojogi in Kolesarski klub Bled, pravi Hvastija: "Dejansko sta v največji nevarnosti profesionalna kluba, saj lahko izgubita veliko. Preostali so tako ali tako na minimumu in veliko ne morejo. Upam, da se bo v vseh primerih dobro izteklo."
"Če Toura ne bo, je model profesionalnega kolesarstva ogrožen"
Nič drugače ni v tujini, kjer imajo določene kolesarske sredine občutnejše težave, saj morajo določeni sponzorji financirati bistveno večjo in dražjo količino kolesarjev ter spremljevalnega osebja.
Skupaj s selektorjem osrednje članske reprezentance Andrejem Hauptmanom še ne vesta, kako bo s svetovnim prvenstvom.
In kako bi lahko stanje z novim koronavirusom vplivalo na kolesarstvo? "Kar berem zadnje čase, dni, se vse več govori, če letos ne bo dirk, bodo nekateri zaprli vrata. Večina razmišlja, če bodo izpeljali Tour de France, bo vsaj nekakšna osnova, da se preživi. Če Toura ne bo, je model profesionalnega kolesarstva ogrožen. Mogoče bo nekaj ekip preživelo, tistih, katerih sponzorji niso vezani na prodajo. Poglejte primer podjetja CCC, ki prodaja čevlje. Zdaj jih ne more. Reklama podjetja ni vidna nikjer, ker ni dirk. Tu je recimo tudi ekipa Quick-Step, katere sponzor je Deceuninck, ki proizvaja okna in vrata. Prodaja razumljivo ni takšna, kot so načrtovali … Globalno bo nastala velika težava, če sezona poleti dejansko ne bo stekla," poudarja Hvastija.
Sloviti Tour naj bi bil konec avgusta
Najtežje pričakovana dirka, Dirka po Franciji, bo po novem na koledarju med 29. avgustom in 20. septembrom, Dirka po Italiji se je morala zadovoljiti s terminom od 3. do 25. oktobra, na 18 etap skrajšana Dirka po Španiji pa bo na sporedu od 20. oktobra do 8. novembra.
Dirko Milano-Sanremo bodo predvidoma izpeljali 8. avgusta, Liege-Bastogne-Liege 4., Dirka po Flandriji bo na sporedu 18. avgusta, Pariz-Roubaix 25., Dirka po Lombardiji pa bo počakala na konec sezone, na 31. oktobra.
Svetovno prvenstvo sicer ostaja na koledarju v predvidenem terminu septembra, a je vse več govoric, da bi ga iz Švice lahko prestavili v Oman.
