"Boli me, če Tadej trpi. Vse skupaj je na daljavo še težje spremljati."

Foto: osebni arhiv Allana Peiperja 62-letni Avstralec Allan Peiper je med najbolj zaslužnimi za prvo skupno zmago Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji. Tudi sam je bil uspešen kolesar, v drugi karieri pa športni direktor. Ko se je pri rosnih 17 letih iz Avstralije preselil v Evropo, v Belgijo, da bi uresničil svoje kolesarske sanje, je moral hitro odrasti in se naučiti poskrbeti sam zase.

Kot kolesar je zbral več kot 30 profesionalnih zmag, kot športni direktor je bil zraven pri številnih uspehih, a največ mu pomeni prav nepričakovana zmaga Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji leta 2020. Zaradi njegovih taktičnih zamisli so ga istega leta v Belgiji, deželi kolesarstva, razglasili tudi za najboljšega športnega direktorja.

Zaradi bolezni (raka na prostati) se je lani odločil za umik s funkcije športnega direktorja ekipe UAE, a kolesarstvo zavzeto spremlja še danes. V pogovoru za Sportal je opisal svoje mnenje o dogajanju na dveh tretjinah Toura in možnostih za hat-trick 23-letnega slovenskega zvezdnika.

Zaradi zdravljenja tudi letos Dirko po Franciji spremljate na daljavo. Kako ste?

Trenutno se precej bolje počutim, tudi bolj motiviran sem. Ravno sem si kupil novo kolo, dirkalno električno kolo znamke Specialized.

Zaradi zdravljenja – sem sredi šestmesečnega cikla – sem precej oslabel in nisem več mogel voziti kolesa, kar me je spravilo v slabo voljo. No, zdaj, z e-kolesom, je to precej lažje. Tadeju sem takoj poslal fotografijo svojega novega kolesa (smeh, op. a.).

Čeprav zdržim le uro ali uro in pol na kolesu, pa sem še vedno lahko na kolesu, in to mi ogromno pomeni. Tako še vedno čutim, da lahko počnem tisto, kar imam najraje. To mi daje velik psihološki zagon. Po tednih depresije sem zdaj precej bolje. Upam, da je najhuje za mano in da bo šlo zdaj vse samo še na bolje.

"Včasih tako kričim pred televizorjem, kot bi to počel v spremljevalnem avtu na dirki in bi se s Tadejem pogovarjal po radijski zvezi." Foto: osebni arhiv Allana Peiperja

Je pogled od daleč še bolj stresen kot tisti iz spremljevalnega vozila znotraj kolesarske karavane?

Moram priznati, da včasih tako kričim pred televizorjem, kot bi to počel v spremljevalnem avtu na dirki in bi se s Tadejem pogovarjal po radijski zvezi, včasih pa zgolj obsedim pred televizorjem, na primer med etapo na Col du Granon, v kateri je izgubil rumeno majico, in skoraj ne morem spremljati dogajanja.

Boli me, če Tadej trpi. Glede na to, da nisem več del dogajanja, da sem se zaradi bolezni umaknil, je vse skupaj na nek način še bolj boleče.

Sportal Po dveh tednih Toura: kdo je zaslužil največ? Nekaterim se smeji, drugi za to nimajo razloga.

Kaj je šlo po vašem mnenju narobe v 11. etapi? Pogačar je po razmisleku dejal, da je po nepotrebnem razmetaval z močmi pri pokrivanju vseh napadov, ki so jih lansirali v ekipi Jumbo-Visma, veliko je tudi govora o tem, da glede na intenzivnost etape ni zaužil dovolj hrane. Kaj vi mislite, da je bil razlog težav?

Mislim, da je šlo za kombinacijo obojega. Nobenega dvoma ni, da je Tadej najmočnejši kolesar na dirki. Bil je odličen na prologu, izvrsten na 5. etapi s tlakovanimi odseki, najboljši na etapi s ciljem na La Planche des Belles Filles, ...

Da, v 11. etapi je zagotovo naredil nekaj napak. Prva je zagotovo ta, in to je priznal tudi sam, da ne bi smel odgovarjati na napade Primoža Rogliča, ki je takrat že zaostajal dve minuti v skupnem seštevku in ni predstavljal resne grožnje, niti njegovi napadi niso bili tako močni, da bi mu moral nehati slediti.

"Druga težava 11. etape pa je zagotovo pomanjkanje kalorij oz. napačen režim prehranjevanja, to se mi zdi še bolj ključno. Vem, da se to lahko zgodi vsakemu kolesarju, a Tadeju se to ne bi smelo zgoditi." Foto: Reuters

V tisti točki je bilo zelo pomembno, da se je do Tadeja prebil njegov pomočnik Rafal Majka, čeprav morda takrat tega ni vedel. Če bi, bi bil scenarij morda precej drugačen.

Druga težava pa je zagotovo pomanjkanje kalorij oz. napačen režim prehranjevanja, to se mi zdi še bolj ključno. Vem, da se to lahko zgodi vsakemu kolesarju, a Tadeju se to ne bi smelo zgoditi.

Na trasi je bilo dovolj okrepčevalnih postaj, v ozadju je bil spremljevalni avto … Ne vem sicer, kaj so mu govorili iz avta, ali je vedel, da se Majka vrača, da naj ne lovi Rogliča … V gorah se lahko zgodi, da se komunikacija prekine, vse je možno. Šlo je za splet različnih okoliščin.

Sportal Pogačarjeva ofenziva

Kako težko je bilo za vas spremljati zadnjih pet kilometrov?

Zelo težko. Ko si Tadej odpne dres, česar sicer nikoli ne počne, potem veš, da je nekaj narobe.

Glede na to, da je izgubil tri minute, je to majhen zaostanek glede na situacijo. Ko ti zmanjkuje glikogena, se lahko povsem ustaviš. Začneš se potiti, še bolj kot sicer, ker ti zmanjkuje zalog. To je res grozna situacija. Lahko bi zaostal osem, deset minut. Bilo ga je boleče gledati, tudi zato, ker kot kolesar vem, kaj pomeni, ko se znajdeš v taki situaciji.

Da je bil ob tem sposoben odpeljati, tako kot je, je precej neverjetno že samo po sebi. Dejstvo, da se mu je uspelo regenerirati in biti naslednji dan spet kot prejšnje dni, pa še toliko bolj. Vsi vemo, kako hitro se lahko regenerira, a škoda je bila žal do takrat že storjena.

Foto: Reuters

Že nekaj minut po tem je bil v cilju spet nasmejan in sproščen, tak, kot smo ga vajeni. Ni dajal vtisa, da je zaskrbljen, tako kot vsi okrog njega.

Takšna je njegova osebnost, v tem je njegova moč. Saj ste videli, kako je v nedeljo čestital Jasperju Philipsenu, ali pa kako je takoj po porazu v 11. etapi čestital Vingegaardu. Z nasmejanim obrazom in ne s kislim nasmehom. To veliko pove o njem kot človeku.

Mislim, da v kolesarstvu nismo videli veliko ljudi s takšno osebnostjo, kot jo ima Tadej.

Tudi v etapi, v kateri je izgubil tri minute, se je še pred zadnjim vzponom smejal v kamero in gestikuliral, kako v ospredju navijajo tempo … Tako 'kul'.

Mislim, da je res pravi vzornik mladim ljudem, ki kaže, da je šport eno, tam smo tekmeci, izven pa smo prijatelji. Ostaja šampion v zmagah in porazih. Tudi po 11. etapi se ni vdal in se tudi ne misli vdati.

Peiper se je lani za kratek čas ustavil na Dirki po Franciji, letos zaradi zdravljenja dirko spremlja le od daleč. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Napadi v sredini etapi so bili pričakovani. Ste Tadeju pred etapo dali kakšen nasvet? To sprašujem zato, ker ste mu menda pred 5. etapo s tlakovanimi odseki napisali pismo.

Ne, ne dajem mu nasvetov, za to ima ekipo z odličnimi športnimi direktorji. Pismo, ki ga omenjate, je bilo osebne narave in ni bilo povezano s taktiko v etapi. Tudi po etapi s ciljem na Col du Granon, kjer je izgubil vodstvo na dirki, sem mu poslal sporočilo.

Nisem mogel zaspati, tista etapa me je res dotolkla. Okoli pol dveh zjutraj sem mu napisal, kaj si mislim o dogajanju na etapi, in ga bodril, da mora vztrajati.

Zjutraj mi je odgovoril, da se strinja z mano. Ne skušam mu dajati taktičnih nasvetov, vem, da to ni produktivno, saj ima za to druge ljudi.

Peiper in Pogačar marca letos v Belgiji. Foto: Twitter/Daily Loud

Rekel sem mu le, da lahko še vedno zmaga, a mora voziti inteligentno in energijo porabljati na pravi način. Iskati znake šibkosti in napasti takrat, ko bo to res naredilo razliko. To niso nasveti, to je samo logično razmišljanje o dirki.

Pred nami so tri zahtevne gorske etape v Pirenejih in nato še zaključni kronometer. Toura še ni konec.

Ekipa Jumbo-Visma je v nedeljo izgubila dva zelo dobra pomočnika, Primoža Rogliča in Stevena Kruijswijka, kar bo zadeve še dodatno zapletlo. Seveda imajo še vedno izredno močno ekipo, a ta dva kolesarja sta bila za gorske etape izredno dragocena.

Stvari jim lahko dodatno zapletejo tudi preostali kolesarji iz top pet ali deset v skupni razvrstitvi. Morajo napadati, če želijo ustvariti kaos in izločiti pomočnike ekipe Jumbo-Visma, da Jonas Vingegaard ostane sam. Nisem pa prepričan, ali so pripravljeni tvegati svojo uvrstitev med najboljših pet.

Foto: Reuters

Vse se lahko še zgodi, saj so pred nami zahtevne etape, še posebej četrtkova, 18. etapa na Hautacam, kjer se je Tour v preteklosti že odločal.

Ni še konec, se pa zavedam, da bo Tadej dve minuti in 22 sekund težko nadoknadil, razen, če se bo Jonas znašel pod pritiskom. Danec je zelo močan, tudi v vožnji na čas je dober, a ne tako kot Tadej, je pa zelo dober.

Profil 18. etape letošnje Dirke po Franciji:

Veliko je bilo tudi debat o predstavah Wouta van Aerta iz ekipe Jumbo-Visma. Nekateri ga povzdigujejo v zvezde, češ da lahko opravi delo treh mož, spet drugi kritizirajo njegove poteze, da so sebične in da preveč vozi za lasten rezultat. Glede na to, da živite v Belgiji, kako gledajo na svojega kolesarskega junaka? Je odličen ali sebičen? Ali je preprosto tako dober, da zmore vse?

Mislim, da verjetno vse od naštetega. Še posebej me je presenetila njegova vožnja v prvem tednu, v etapi s ciljem v Calaisu, kjer se je v boju za etapno zmago otresel celo lastne ekipe. Moje mnenje je, da če bi vozili bolj premišljeno, bi Tadeju lahko zadali 30 sekund zaostanka, tako pa se je namesto tega otresel celo svojih moštvenih kolegov.

Wout je v prvem tednu porabil ogromno svoje energije, in spraševal sem se že, ali lahko ta zgodba traja.

Težko rečem, ali je to, kar počne, dobro ali ne, je pa res, da v Belgiji o tem ne govorijo, saj je vse, kar počne, super.

No, širše je seveda pogled bolj kritičen. A za zdaj ima zeleno majico, ekipa pa rumeno, in zmagovalec je vedno tisti, ki ima prav.

"Wout van Aert je v prvem tednu porabil ogromno svoje energije, in spraševal sem se že, ali lahko ta zgodba traja." Foto: Reuters

Veliko je bilo tudi polemik okrog odhoda Primoža Rogliča. Slišali smo, da mu nekateri poznavalci kolesarstva, če bi bili v vlogi športnega direktorja, ne bi dovolili, da zapusti dirko, saj ekipa brani rumeno majico. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Če čuti bolečine, potem je seveda bolje, da je zapustil dirko in da okreva, je pa tudi res, da je kljub temu še vedno vozil dobro. Spomnimo se, kako je napadal Tadeja na etapi na Galibier. Zdelo se je, da ni slab.

To, da so mu že pred 15. etapo dovolili zapustiti dirko, je morda znak, da želijo, da okreva do Dirke po Španiji, da pa je zato morda ogrozil rumeno majico, je druga stvar. Seveda niso računali na to, da bodo ostali tudi brez Stevena Kruijswijka in tako v enem dnevu tudi brez dveh pomembnih členov v gorah. To povsem spremeni situacijo.

Sportal Vingegaard sporočil, kakšna je bila noč po padcu

Kako težko se je kapetanu podrediti v položaj pomočnika? 

Za nekatere je to izredno težko. V ekipi UAE smo se v podobni situaciji znašli na Dirki po Španiji leta 2019. Takrat je bil naš kapetan Fabio Aru, Tadej pa je bil zaščiten kolesar.

Že prej smo se odločili, da bomo počakali na prvih šest etap in se potem na podlagi rezultatov odločili, kdo bo kapetan … Takrat sva se z Arujem pogovorila. Povedal sem mu, da bo zdaj Tadej prevzel vlogo kapetana in da mu mora pomagati. Da je že tako ali tako izgubil nekaj minut … In kaj se je zgodilo?

Že naslednji dan je odstopil z dirke, in to kljub temu, da sva o tej možnosti govorila že na pripravah. Takrat sem mu dejal, da je bil izjemen kolesar, da je zmagoval na zelo pomembnih dirkah, a če mu ne bo šlo, bo pač moral prevzeti vlogo pomočnika.

Dal sem mu tudi vedeti, da bo s tako potezo še večji junak … Nekdo, ki zmore tako spremeniti perspektivo, se iz kapetana podrediti v pomočnika za dobro ekipe, je zame še večji človek.

"Primož si že tako dolgo že želi zmagati Tour in vedno mu gre nekaj narobe. Mislim, da je izguba dirke leta 2020 zanj predstavljala izjemno hud psihološki udarec, ki ga bo verjetno težko pozabil." Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Če se vrnem k Primožu. Kljub padcu je vozil dobro in bil ključni člen pri prevzemu rumene majice v etapi na Col du Granon, čeprav še vedno menim, da je glavni razlog za Tadejev mrk to, da je ostal brez energije, po drugi strani pa seveda ne vem, kako težko je bilo zanj prevzeti vlogo pomočnika in delati za druge.

Primož si že dolgo želi zmagati Tour, a mu gre vedno nekaj narobe. Mislim, da je izguba dirke leta 2020 zanj predstavljala izjemno hud psihološki udarec, ki ga bo verjetno težko pozabil.