SiolNET. Sportal Hokej
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj se hokejisti pretepajo, sodniki pa to le gledajo?

2

termometer

Če v večini ekipnih športov med igralci izbruhne pretep, je to incident. Vsi skočijo na noge, srboriteže poskušajo kar najhitreje ločiti, dogodku sledijo kazni in prepovedi. V hokeju je drugače.

Pretepanje je preprosto sestavni del najhitrejše moštvene igre na svetu, med številnimi navijači celo zelo zaželen. Sodniki hokejskim pretepačem ne izrekajo dosmrtnih prepovedi ali kakšnih podobno rigoroznih kazni, marveč jih običajno pošljejo za pet minut na kazensko klop. O razlogih, zakaj je pretepanje v hokeju sprejemljivo, ni soglasja. Del tega športa je vse od 19. stoletja, ko je presegel meje Kanade in navdušil ljudi po vsem svetu.

"Gre za nekakšno psihofizično prevlado nad nasprotnikom"

In zakaj se hokejisti sploh pretepajo? "To je del tega športa, ki je hiter in kontakten, zato hitro preskoči kakšna iskrica. Povod za pretep je lahko umazana igra, na katero je treba odgovoriti, pa zaščita vratarja, če ga nasprotnik izziva in poskuša spraviti ob živce. Včasih s tem poskušajo obrniti potek tekme, dobiti dodatno energijo od navijačev … Gre za nekakšno psihofizično prevlado nad nasprotnikom. Če sta ekipi zelo izenačeni, lahko to celo odloči o rezultatu tekme," nam je razložil Bojan Zajc, danes pomočnik trenerja pri ljubljanski Olimpiji, nekoč pa odličen hokejist, dolgoletni reprezentant in branilec, ki je slovel tudi po svojih pretepaških veščinah.

Hokej je fizična igra, v bitki za plošček lahko hitro zavre kri.

"Glede na to, da sem dolgo igral, ne bi rad videl, da se me ljudje spomnijo kot pretepača. Nikoli nisem dajal poudarka pretepanju," je še poudaril Zajc, a priznal: "Res pa je, da sem se rad stepel. To imaš preprosto v sebi ali pa ne. Kakšen brezglavi nasilnež nisem bil nikoli, šlo je za spontane odzive, boj za soigralce, za vratarja ali rezultat." Hokej je fizična igra, v bitki za plošček lahko hitro zavre kri. Po kakšnem bolj trdem naletu ali umazani, nešportni potezi je igralca pač treba opomniti, naj tega ne počne. Sredstvo za uravnavanje vedenja pa je v takšnih primerih tepež. In čeprav ta nasilni element hokeja marsikoga navdaja z grozo, Zajc meni: "Naj se ljudje še tako zgražajo in moralizirajo, prepričan sem, da ima prav vsak navijač rad hokejski pretep."

Lani je bilo v ligi NHL 469 pretepov

V Severni Ameriki so hokejske pretepe vzeli kot del šova. Po uvedbi modrih linij leta 1918 je hokej postal še bolj fizičen, igralca, ki drsa s ploščkom, odtlej pokrivajo še tesneje in s pojavom virtuozov, kot je Wayne Gretzky, se je v poklicnih moštvih lige NHL pojavilo tudi novo delovno mesto nekakšnih telesnih čuvajev zvezdnikov. V severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL je bilo v prejšnji sezoni, ki so jo z osvojitvijo Stanleyjevega pokala kronali hokejisti moštva Los Angeles Kings z našim Anžetom Kopitarjem na čelu, po podatkih spletne strani Hockeyfights.com 469 pretepov. Sliši se veliko, a ta številka je daleč od tistih, ki so jih pretepači nizali v "zlatih časih" hokejskih nasilnežev, tako imenovanih enforcerjev (izterjevalcev ali, če hočete, vsiljevalcev).

Silaki zadolženi izključno za pretepe

Enforcerji ali silaki ("goon") so imeli eno samo nalogo. Poskrbeti, da zvezdnikov lastne ekipe ni nihče trpinčil, vsak trši nalet nanje je moral biti kaznovan. Ti silaki se s kakšnimi hokejskimi veščinami niti niso mogli pohvaliti, izbrani so bili zaradi drugih značilnosti. "V Ameriki so nekoč obstajali igralci, zadolženi izključno za pretepe. Ed Kastelic, ki je bil zadolžen prav za to, mi je povedal, da je nekoč poskušal na neki tekmi igrati malo več hokeja, več drsati s pakom, a ga je, ko se je vrnil na klop za igralce, trener nadrl: 'Kaj pa ti počneš? Ti nisi tukaj za to!' Imeli so strogo določene vloge, čeprav so se tepli tudi veliki zvezdniki, so imeli v ekipah tako imenovane goone, katerih edina naloga je bila pretepanje. Bili so seveda ljubljenci navijačev," je delo silaka z anekdoto opisal Zajc.

Se še sponite Neila Sheehyja in Davida Haasa?

Ob Edu Kastelicu sta svoj čas, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, strah na slovenskih ledenih ploskvah sejala tudi ameriška legionarja Neil Sheehy in David Haas, ki se ju nekoliko starejši ljubitelji hokeja zagotovo spomnijo. "David Haas je bil zelo močen fant. Bil je izjemno nadarjen, hiter, spreten, znal pa je odvreči tudi rokavice. Bil je popoln paket," se spominja Zajc, ampak to niso bili klasični silaki, še pojasni. "Ti fantje so vseeno znali igrati hokej. Sheehy je po karieri doštudiral pravo na Harvardu in je danes uspešen agent v ligi NHL. Inteligenten in razgledan mož torej, a se vseeno spomnim anekdote, ko mi je pred eno od tekem, ki jo je prenašala televizija, rekel: 'Danes se bom pa stepel'. Vprašal sem ga, zakaj. Odgovoril je: 'Zato, ker je po televiziji in bodo lahko vsi videli.'" Sheehyjevi pretepi so bili torej preprosto del šova, premišljen del spektakla in tudi zastraševanje nasprotnika.

Pretepanje kot taktični del hokejske igre

In to je to. Pretepanje je postalo taktični del hokejske igre. Gre za prevlado na ledu, v igri, v kateri sto in več kilogramov težki igralci na drsalkah švigajo po ledu, da bi zagotovili drobnejšim in tehnično bolj izpopolnjenim soigralcem prostor in čas, da pokažejo svoje veščine. In tehnično izpopolnjenim tekmecem preprečili, da jih pokažejo. Posebna zgodba je tudi vratar, tega je treba ščititi, tudi če ga kdo le grdo pogleda. "Če imaš dobrega vratarja, nasprotni trener daje svojim igralcem navodila, da ga čim bolj spravljajo ob živce, da se vozijo čez njegov prostor, ga udarijo po roki, ko je že pokril plošček ... Seveda je na takšne stvari treba odgovoriti, ampak v takšnih primerih se ne zanašamo zgolj na enega igralca, stepsti se mora biti pripravljen vsak, ki je na ledu. Če pa imaš kakšnega enforcerja, je to še toliko boljše. Takrat tudi nasprotnik večkrat premisli, ali se mu to splača. Tako vratarju zagotoviš prostor, da mirno opravlja svoje delo, ekipa pa dobi tudi samozavest in zanesljivost," je še pojasnil Zajc.

Tudi hokejski pretep ni brez pravil

Seveda pa tudi hokejski pretepi niso brez pravil. V pravilniku lige NHL je zapisano, da se morata igralca najprej strinjati s pretepom, odvreči palici, ki bi ju sicer lahko uporabila kot orožje, in tudi rokavici, ki bi zaradi trdega usnja ali plastičnih dodatkov lahko povzročili poškodbe. Od tod tudi frazem odvreči rokavice. Pretep traja, dokler eden ali oba hokejista ne padeta na led, vselej pa se morata odzvati na navodila sodnika, ta lahko po lastni presoji dvoboj kadarkoli konča. Če smo v naslovu tega članka za dramatični učinek hokejskim sodnikom podtaknili, da pretepe "le gledajo", niti približno ni tako. Gledajo jih namreč zavzeto in prežijo na kakršno koli znamenje, da pretep ni več enakovreden in pošten. Prav tako ne dovolijo izživljanja nad šibkejšimi, v pretepih, ki jih deloma tolerirajo in kaznujejo zgolj s petminutno izključitvijo, izmenjavo udarcev dovolijo le tako imenovanim enforcerjem.

V Evropi so sodniki strožji kot v ZDA

Pobud, da bi hokej očistili nasilja, je veliko. Če v ZDA in Kanadi še spada k spektaklu, je v Evropi in na tekmovanjih pod okriljem Mednarodne hokejske zveze (IIHF) dovoljeno precej manj. Tudi kazen igre pobudniku pretepa zapiskajo zelo hitro. Dandanes tudi slovenski hokejisti ne igrajo več hokeja, ki ga je igral Bojan Zajc, a ta pravi, da to ni nujno napredek: "Danes je vse bolj sterilno, malo pogrešam ta hokej, ki je prinesel napetost." Najbolje pa pristni hokejski pretep, ki je le del igre, v okvirih pravil in športa, opiše še en Zajčev spomin na dobre stare čase: "S starejšim Razingerjem, Andrejem, sva imela velikokrat boje na ledu. On je pač vlekel za svoje, jaz za svoje, ampak po tekmi sva šla lahko vedno skupaj na pivo. Nobenih zamer ni bilo, v reprezentanci sva bila pa kolega."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin