Četrtek, 28. 11. 2019, 10.20
4 leta, 11 mesecev
matej hočevar
Slovenec v idilični vasici za življenje, a zahtevni za delo
Nekdanji slovenski hokejist, danes pa trener Matej Hočevar je skoraj vso svojo kariero preživel v Tivoliju. Otrok Olimpije se je v sredo vanj vrnil kot nasprotnik zmajev in po derbiju, na katerem je njegov Pustertal priznal premoč Ljubljančanom, športno segel v roke nekdanjim varovancem, tudi bratu Andreju, s katerim sta si stala na nasprotnih bregovih. 37-letnik se je v nekaj mesecih službovanja v Italiji dobro vključil v kolektiv, a ob tem priznava, da je delo v idiličnem predelu Južne Tirolske precej zahtevno.
Sredin večer v Tivoliju je ponudil ponovitev lanskega finala Alpske lige in derbi najvišje uvrščenih ekip te sezone med HK SŽ Olimpija in Pustertalom, ki ga trenira Finec Petri Mattila. Ljubljančani so še drugo medsebojno bitko dobili s 3:2 in se še utrdili na prvem mestu tekmovanja.
Prav poseben večer je bil to za pomočnika glavnega trenerja Južnih Tirolcev Mateja Hočevarja. Ljubljančan, ki je skoraj vso igralsko in tudi kratko trenersko kariero preživel v Tivoliju, se je po koncu lanskega tekmovalnega obdobja, ko je kot pomočnik z Olimpijo osvojil vse, kar je bilo mogoče, preselil k Pustertalu. V sredo mu nasproti niso stali le nekdanji varovanci, temveč tudi brat Andrej, ki v ljubljanskem taboru pomaga glavnemu trenerju Gregorju Polončiču in dela predvsem z vratarji.
Olimpija je v sredo v ponovitvi lanskega finala Alpske lige s 3:2 premagala Pustertal in se utrdila na vrhu lestvice. Danes si tu, jutri drugje
"To je naša služba. Danes si tu, jutri kje drugje. Zagotovo je bilo malo drugače, kot je na kakšnih drugih tekmah, a treba se je čim prej privaditi, čim prej vključiti v novo sredino in delati naprej," je o vrnitvi v Ljubljano dejal naš sogovornik, o posrednem bratskem dvoboju na klopi pa dodal: "Nič posebnega, ni bilo nikakršnega zbadanja. Oba veva, koliko je ura, za kaj gre. Treba je bilo odigrati profesionalno in tako je tudi bilo."
Hočevar o porazu z Olimpijo
"Vedeli smo, da bo težko, da ima Olimpija dobro ekipo, da so dobro vodeni. Nismo začeli dobro, med tretjino smo se pogovorili, bolje vstopili v drugo tretjino, a nato spet padli. Olimpija je zasluženo zmagala, tako da jim čestitam. Seveda vsak poraz boli. Če si športnik, stremiš k temu, da čim večkrat zmagaš. Porazi so slabša stran našega poklica, a sestavni del. Morda se iz kakšnega poraza še več naučiš kot iz zmage, saj hitreje vidiš, kje so tvoje šibke točke, kaj je treba popraviti, s čim se je treba ukvarjati, zato so v veliko pomoč videoanalize, pri katerih opravljamo kar veliko dela z igralci, tako individualno kot z ekipo."
Trener Olimpije Gregor Polončič po zmagi:
Pritisk se občuti, ob porazih ni prijetno
Če so se iz slačilnice zelenih slišali vzkliki veselja, so v hodniku na drugi strani pri slačilnici italijanskega kluba, ki odkrito meri na vrh lige, prevladovali mrki obrazi. Razumljivo razlogov za veselje ni bilo.
"Zagotovo občutimo kar nekaj pritiska. V primeru poraza, neuspeha je večji. Smo le tujci. Treba se je truditi po najboljših močeh in biti čim bolj uspešen. Tudi v Ljubljani je bil pritisk, a tukaj je malo drugačen, saj je že organizacija drugačna, kot je v Ljubljani, tudi kultura ljudi, ki delajo v klubu, je drugačna," pravi nekdanji dolgoletni napadalec Olimpije.
Pritisk v Pustertalu je drugačen, kot ga je bil vajen v Ljubljani.
Na kakšen način se razlikuje pritisk od tistega, ki ga je poznal iz Tivolija? "V primeru poraza je hitro slaba volja, vprašanja, zakaj to, zakaj tisto. Po vsakem porazu se je treba čim hitreje pobrati, analizirati, se dobro pripraviti na naslednjo tekmo in poskušati popraviti vtis. Danes ne moremo biti zadovoljni, a časa je še dovolj, sezona je dolga, nič še ni izgubljenega. Učimo se, napredujemo, postopoma dodajamo."
Spoznava nove dimenzije dela
Sedemintridesetletnik meni, da se je v nekaj mesecih dobro vklopil v južnotirolski trenerski kolektiv. "Kar zadeva občutek v trenerskem delu, je zelo prijetno. Ogromno novega dela, ki ga prej še nisem poznal. To mi je zelo všeč. Zelo se trudim, da bi sledil zahtevam, ki jih zahteva glavni trener. Upam, da mi dobro uspeva," pravi Hočevar, ki v Pustertalu skrbi tudi za podmladek. "Pustertal je idilična vasica za življenje, a zahtevna za delo," kratko in jedrnato o svojem novem delovnem okolju pravi 37-letnik, ki na Južnem Tirolskem skrbi tudi za podmladek.
Tudi skrb za razvoj mlajših
"Sodelujem tudi pri mlajših selekcijah. Enkrat na teden imamo z igralci, ki hodijo v šolo, jutranji termin, da lahko individualno vadimo predvsem tehnične zamisli. Nič taktike, temveč poskušamo izboljšati individualno kakovost. Približno dvakrat na teden sodelujem tudi pri mlajših selekcijah. Pomagam, asistiram, sodelujem s trenerji, popravljam igralce, tako da sem kar polno zaseden," delovne naloge opiše nekdanji reprezentant, na vprašanje, kakšno je na splošno življenje v Pustertalu, pa odgovarja kratko, a zgovorno: "Pustertal je idilična vasica za življenje, a zahtevna za delo."
Preberite še: