Nedelja, 30. 11. 2014, 13.06
4 leta, 1 mesec
V živo: Marinko neuradni kralj prvega dne, kaj pripravlja za danes?
Neuradno titulo kralja prve dne Memoriala si je letos priigral slovenski igralec Jožko Marinko (BK Ljubljanski zmaji) za najmanj izgubljenih iger. Do finalne skupine se je namreč prebil z dvema suverenima zmagama 7:0 in 7:2.
Prav tako so brez večjih težav med najboljših 64 skočili zadnji trije zmagovalci turnirja, Albin Ouschan (Avstrija, aktualni svetovni podprvak v devetki), Miloš Verkić in Zoran Svilar (oba Srbija). Svilarja se je v prvem dvoboju tesno držal Matic Donoša (BK Johanca) do izenačenja na 4, nato pa je mojster pokazal, zakaj je resen kandidat za končno zmago in brez napake končal na 7:4.
Poleg Marinka je slovenska delegacija po rednem delu v finalno skupino poslala še šest igralcev. Aktualni državni prvak v desetici, Matjaž Demšar (BK BTC) je bil v svojem prvem dvoboju proti Niklasu Kaltenböcku (Avstrija) ves čas v zaostanku, a mu je uspelo do sedmih dobljenih rezultat obrniti v svoj prid.
Tu sta še brata Erčulj (oba BK Gomes), ki sta prav tako imela težko delo. Boris Erčulj ni popuščal in je za prehod v finalni knock out ugnal enega boljših hrvaških tekmovalcev, Boža Primiča, Matjaž pa je najprej izločil Mateja Dakola (Premium BK) – ki je kot dokaz za vračanje v formo najprej Erčulju odvzel 5 rackov, nato pa v repasažu premagal dva nasprotnika za uvrstitev med 64 – nato pa še Aleša Mandiča (BK Johanca), ki je imel celo priložnost, da povede z rezultatom 4-1, a ga je zgrešena težka štirica ustavila na poti in klonil je s 7 proti 4.
V zaključno skupino sta po rednem delu prišla tudi Ana in Mitja Gradišnik (oba BK Ilirija). Ana je potrebovala le eno zmago, da se je pridružila Zrinki Antonijević (Hrvaška) kot druga od treh deklet na tekmovanju, ki se je prebila v finalno skupino. Mitja je v svojih dveh bitkah pokazal, kaj pomeni, igrati vedno bolje, kar je lahko dobra popotnica za nedeljske dvoboje.
Prav tako pa je kot nosilec v final knock out prišel Denis Kragolnik (BK Celje), ki ga že lep čas nismo videli na zveznih turnirjih, a očitno je, da to ne pomeni, da se v tem času ni družil z biljardom. Za mizo je bil videti sproščen in hraber in s tako igro bo težak nasprotnik za kogar koli, ki bi si želel z njim prekrižati palico.
Imamo pa Slovenci še nekaj tekmovalcev, ki so se med najboljše prebili skozi repasaž. Andrej Počeko (BK Ilirija) je z dvema zmagama 7:1 pokazal, zakaj je eden od najbolj nevarnih tekmovalcev, ki je še lahko nastopal v tretji ligi. Tu so še vedno zanesljivi Ilirci Rado Doroslovac, Vid Kuklec in Jure Potočnik, letos zelo suvereni Alen Simonič (BK Gomes), ki je v repasažu moral dvakrat skozi hrib-hrib triler, prvič proti Klemnu Gradišniku (BK Ilirija) in nato še proti Sašu Mežku (BK Johanca).
Iz Gomesa je napredoval tudi Christian Nečimer, ki se je moral zares potruditi, da je iz zaostanka 3:0 prišel v vodstvo in nato do končne zmage 7:4 za prehod med najboljše.
Prav tako se niso predali Tomaž Dovgan (BK BTC), Blaž Kolenc (BK Direkt) in Uroš Meglič (BK Johanca), ki nikakor ne bodo prijetno nedeljsko kosilo; kot zadnji pa je tu še Kavalov domačin Andrej Marcijan (BK Ljubljanski zmaji).
Danes je pred ljubitelji biljarda cel kup poslastic. V finalni skupini se bo udarilo več – tudi svetovno – znanih biljardistov in redko kdo bi znal napovedati najboljše, kaj šele najboljšega. Po rednem delu je prišel med najboljše hrvaški par z World Cup of Poola, Karlo Dalmatin in Ivica Putnik, Karlo je svoje dvoboje zaključil ekspresno hitro, Ivica pa je v svoji drugi bitki spoznal, zakaj se slovenski drugoligaši tako bojijo Saša Mežka – izid je bil skrajno tesen, 7:6 za Hrvata. Prav tako pa sta brez resnih težav med najboljše skočila četrtfinalista z lanskega svetovnega prvenstva dvojic, Madžara Miko Balasz in Gabor Solymosi.
Bo največji pokal domov odnesel kateri od "wunderkindov" iz Bosne in Hercegovine, Alen Muratović ali Sanjin Pehlivanović? Oba sta pokazala izjemno zbranost in neustrašnost in nihče ne dvomi, da bo tako tudi drugi dan tekmovanja. Ali pa bo še eno stopničko višje stopil Portugalec Henrique Correia, ki je lani končal na tretjem mestu, letos pa si je že nadel zlato kolajno z evropskega prvenstva seniorjev.
Tukaj so še trije Slovaki, ki meljejo nasprotnike, Jakub Koniar, Jaroslav Polach in Stofko Vojtech. Ne smemo pa pozabiti niti na Romuna Ioana Ladanyija, ki je svojo formo dokazal že na četrtkovemu turnirju v mariborskem klubu Gomes, ko se je uvrstil v finale, kjer je moral priznati premoč Matjažu Erčulju. Na Memorialu do sedaj ni bilo zaznati, da bi zlahka klonil.
Potem pa so tu še znana imena, strah in trepet nasprotnikov, Marko Lisnić, Josip Šušnjara, Philipp Stojanović in drugouvrščeni izpred dveh let, Ante Šustić (vsi Hrvaška) pa Jürgen Jenisy in že omenjeni Niklas Kaltenböck (oba Avstrija) pa Dino Čerimagić iz Bosne in Hercegovine, Nove Serafimoski iz Makedonije (ki je imel veliko težav v prvem kolu proti našemu, vedno boljšemu, Mihi Zajcu. Miha je po zaostanku 4:1 povedel s 6:4, a za zaključek mu je zmanjkalo energije) ter povsod priljubljena asa iz Srbije, Martin Martinović in nekdanji zmagovalec Memoriala, Šandor Tot in še mnogi, mnogi drugi, prvi boljši od naslednjega.