"Kot mlad odbojkar sem bil pogosto na stranskem tiru. Vse sem si moral prigarati."
Če bi iskali sinonim za pripadnost slovenski odbojkarski reprezentanci v zadnjih 20 letih, ne bi mogli mimo Dejana Vinčića. Izkušeni podajalec je lani potegnil črto pod tujino, letos pa še pod bogato reprezentančno poglavje. Nekoč mladenič, kot pravi sam, z nič kaj spodbudnimi fizičnimi predispozicijami se je s trdim delom prelevil v enega od gradnikov reprezentančnih uspehov in se o svoji poti razgovoril v Sobotnem intervjuju. Od zamujenega časa z družino, lekcij iz tujine, neizbrisljivih spominov, prepletenih z vzponi in padci, do jeseni v slovenskem dresu, ko je v tišini, pa tudi bolečini, sprejemal poteze nekdanjega selektorja Gheorgheja Cretuja, ki bi jih mlajši "Vinko" težko predelal, a kljub vsemu ostajal zvest največji reprezentančni dediščini, bratom z igrišča.