SiolNET. Sportal Drugi športi
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Izpolnjene sanje: nastopil je v Riu in igral namizni tenis z loparjem v ustih #video

3

termometer

Foto: Getty Images

Športniki invalidi so dokaz, da lahko posameznik kljub invalidnosti vztraja pri določeni stvari in se približa vrhunskim dosežkom. Na paraolimpijskih igrah smo spoznali zgodbe ljudi s težko preteklostjo, nekatere pa so v Braziliji dobile lepše nadaljevanje.

Egiptovskemu igralcu namiznega tenisa Ibrahimu Hamdtouju so se pri 43 letih izpolnile sanje. V Riu je namreč nastopil na zanj krstnih paraolimpijskih igrah.

Verjeli ali ne, nastopa brez obeh rok. Nesrečo je doživel pri desetih letih, a ga ta ni odvrnila od njegove največje strasti. Po treh letih se je odločil, da bo našel način, kako se še naprej ukvarjati z namiznim tenisom. Sprva je lopar poskušal držati pod pazduho, vendar se ni izšlo. Na koncu je sadove obrodila rešitev, da lopar drži v ustih, z nogo pa si poda žogico pri začetnem udarcu (oglejte si spodnji video).

Štirje paraolimpijci s hitrejšim tekom kot olimpijci

Na naslovnicah so se znašli tudi atletski junaki na 1.500 metrov v kategoriji T13. Prvi štirje so pritekli do cilja pod tremi minutami in 50 sekundami. Pri dobitniku zlate medalje, Alžircu Abdellatifu Bakaju, so se ure zaustavile pri 3:48,29. Ta čas je bil boljši, kot ga je nekaj tednov pred tem na olimpijskih igrah v Riu dosegel Američan Matthew Centrowitz, ki je na enaki razdalji s časom 3:50 osvojil zlato medaljo.

Štirje paraolimpijci so bili hitrejši od njegovega dosežka, razlog pa je treba poiskati v taktičnem teku na olimpijskih igrah. Atleti so namerno tekli počasneje, pospeševati pa začeli šele v zadnjih 400 metrih, zato primerjava rezultatov ne more biti merodajna, dosežki paraolimpijcev pa so še vedno hvale vredni.

Svetovni rekord sicer znaša 3:26, leta 1998 ga je dosegel Maročan Hicham El Guerrouj.

Britanka z zavezanimi očmi in z roko v roki v finišu do zlate medalje

Na paraolimpijskih igrah je na atletskem štadionu na 100 metrov v kategoriji T11 dobitnica zlate medalje postala Britanka Libby Clegg, ki je slepa in ima le v levem očesu možnost rahlega stranskega vida.

V njeni kategoriji imajo atletinje ob sebi tekmovalca, ki vidi normalno, pri teku pa sta njuni roki zvezani skupaj. Prav tako da sotekmovalec na koncu znak, da se atletinja postavi v držo za fotofiniš. In prav fotofiniš je bil odločilen, da je Cleggova, ki je tekla skupaj Chrisom Clarkom, osvojila zlato odličje.

Tenis na olimpijskih igrah med drugim zahteva tudi spretnost na invalidskem vozičku

Zanimivo je spremljati tudi, kako na invalidskih vozičkih igrajo teniške dvoboje. Igranje zahteva veliko spretnosti pri vožnji z vozičkom, hkrati pa je treba žogice pošiljati na drugo stran mreže. Največja razlika v pravilih je, da se lahko žogica odbije dvakrat (drugi odboj je lahko tudi zunaj igrišča).

Prav poseben junak je Avstralec Dylan Aclott, ki je v Riu spisal posebno zgodbo. Skupaj s Heathom Davidsonom sta se veselila olimpijskega zlata v teniških dvojicah, pohvali pa se lahko tudi z zlatom medaljo v košarki na invalidskih vozičkih, do katere je prišel leta 2008 v Pekingu. Alcott je že vse od rojstva paraplegik, potem ko je imel tumor na hrbtenici. Po operaciji je bilo jasno, da bo paraplegik, a ga to ni zaustavilo do velikih dosežkov.

Pohvali se lahko tudi s srebrno medaljo v košarki na vozičkih iz Londona 2012.

Nogometni virtuozi, ki žogo le slišijo

Izvrstno tehnično znanje kažejo tudi športniki invalidi v nogometni igri 5 na 5, v kateri nastopajo slabovidni. Da je igra povsem poštena, imajo čez oči prevezo, da zares ničesar ne vidijo. Kje je žoga, zaznajo po zvoku njenega premikanja. V spodnjem videu si poglejte, kakšne mojstrske poteze in gole smo lahko videli na paraolimpijskem nogometnem turnirju.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 741
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin