Pariz 2024
Petek, 6. 9. 2024, 19.20
1 dan, 6 ur
Pariz, paraolimpijske igre
Bronasti medalji na varnem v paraolimpjski vasi, dobitnika pa presenetljivo mirna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Medtem ko je zlata medalja s paraolimpijskih iger v Parizu po vrnitvi strelca Frančka Gorazda Tirška že doma, sta obe lokostrelski bronasti še v Parizu, a že v paraolimpijski vasi, kjer Živa Lavrinc in Dejan Fabčič sproščeno preživljata zadnje dneve iger.
Četrtkov uspeh je predstavljal tudi velik čustven vrtiljak za oba glavna udeleženca. Za njima sta povsem različni zgodbi, Lavrinc se z lokostrelstvom ukvarja šele tri leta, igre v Parizu so njene prve, Fabčič pa je izkušen veteran takšnih tekmovanj.
A do letos ne v Pekingu 2008, Riu 2016 in Tokiu 2020 ni posegel po medaljah. V prvih dveh poskusih kot plavalec in kajakaš, v zadnjem že kot lokostrelec. Zdaj medaljo ima, dan po tekmi pa je priznal, da je vse skupaj prišlo za njim in da je tudi bolj malo spal.
"Še kar se mi zdi, da sanjam"
"Še kar se mi zdi, da sanjam. Dolgo nisem mogel zaspati, po glavi so šle razne misli, podoživljal sem tekmo. Pregledoval sem čestitke, pa se nisem prebil prek vseh. A to so prijetna opravila. Ko pa res nisem mogel zaspati, sem pa pogledal še posnetek tekme, res je bila prava promocija lokostrelstva, tudi komentar na televiziji je bil odličen," je vse skupaj podoživel Fabčič.
Povsem drugače je prvo noč z medaljo opisala Lavrinc: "Tako dobro kot danes pa že dolgo nisem spala. Pade ti kamen od srca, znebiš se bremena. Potihoma smo vsi upali, da kaj bo, naglas pa nihče ni upal kaj preveč govoriti," je o medalji v pogovoru ob druženju v paraolimpijski vasi dejala Lavrinc. In priznala, česa jo je bilo najbolj strah: "Da se bom zbudila in mi bodo rekli, gremo na tekmo, da so bile vse samo sanje. Zdaj je medalja še kar tukaj, tako da je bilo kar res."
Ob vrnitvi v vas mini sprejem in špalir
Reprezentančni kolegi so jima po podelitvi in vseh protokolih zvečer ob vrnitvi v vas pripravili mini sprejem in špalir, kar ju je zelo ganilo.
"Res je bilo izjemno lepo. Bila sem tako utrujena, da sem videla samo še posteljo, pa sem šla potem še na večerjo. Res je bil lep sprejem," je bila vesela Lavrinc.
"Zelo lepo. Nismo pričakovali, pri Tiršku smo se veselili bolj na daljavo. Tu pa nas je pričakala Golica, vsa ekipa, res prijetno doživetje," je dodal Fabčič.
Pravi, da ga prva medalja ne bo spremenila, bo pa velika spodbuda za naprej: "Ostal bom Dejan. Saj bi bilo tako tudi, če ne bi bilo medalje, je pa lep občutek, da si nekaj osvojil in da je bil trud poplačan."
Oba dobitnika bronastih medalj bosta predvidoma tudi zastavonoši na slovesnosti ob koncu iger v nedeljo, so se odločili v slovenski ekipi.
