Sodišče s primerom Pechtein zamajalo športno zakonodajo

A bolj pomembna je današnja odločitev münchenskega deželnega sodišča zato, ker je sodišče z njo Mednarodnemu športnemu razsodišču (Cas) v Lozani odvzelo monopol odločanja v športu.

Nemška tekmovalka je bila leta 2009 zaradi domnevnega dopinga suspendirana. Odločitev Mednarodne drsalne zveze (Isu) je potrdil tudi Cas. Sodišče pa je zadevo danes razveljavilo in sprejelo odškodninsko tožbo Pechsteinove. Obravnava na sodišču se bo začela jeseni. Predstavniki Mednarodne drsalne zveze so danes sicer že napovedali pritožbo, zadevo pa bo bržkone obravnavalo tudi še zvezno sodišče.

Prav primer Pechsteinove naj bi imel velik vpliv na celotno športno zakonodajo in odločanje o kaznih. Poznavalci športnega prava ga zato primerjajo z razsodbo evropskega sodišča v primeru belgijskega nogometaša Jeana Marca Bosmana, ki je leta 1995 odločilo, da so igralci, ki se jim izteče pogodba, od tistega trenutka naprej prosti oziroma zanje ob prestopu ni treba plačati odškodnine. Odločitev je dodobra spremenila prestope športnikov v vseh ekipnih športih.

Sodnik Rainer Zwirlein je danes opozoril na to, da je vprašljiva nevtralnost Casa, ker imajo zveze prednost pred športniki pri določanju razsodnikov. Obenem je bil sodnik mnenja, da je Cas, edini organ, kjer se športniki lahko pritožijo, v nasprotju s kartelnim pravom.

"To je zmaga za vse športnike, ki so se znašli pred Casom," je dejala Pechsteinova, ki je odločitev sodišča pospremila v policijski uniformi. "Isu mora zdaj dokazati, da sem jemala prepovedana poživila. Tega pa nisem nikoli naredila," je še povedala tekmovalka.

Cas je leta 2009 potrdil dveletni suspenz za Pechsteinovo, ki ga je Isu izrekla zaradi sumljive krvne slike tekmovalke. A tekmovalka je zatrjevala, da si nikoli ni pomagala s prepovedanimi poživili in dokazovala, da gre za podedovano krvno anomalijo po očetu, ki jo je možno izmeriti tudi na današnji dan. Tekmovalka je predložila celo raziskavo strokovnjakov, ki njene trditve potrjuje, in kasneje vložila odškodninsko tožbo v višini 4,4 milijona evrov proti Isuju. Sodišče je danes odločilo, da je za tekmovalko v tem primeru odločitev Casa brezpredmetna.

Odločitev, če je zvezno sodišče ne bo spremenilo, bo imela kaj lahko še širše razsežnosti. Nemški olimpijski komite zadeve sicer ni komentiral, a si želi, da bi pristojnost Casa zapisali tudi v nemški protidiopinški zakon, kar bo zdaj treba spremeniti. Če pa bi Pechsteinovi uspelo še z odškodninsko tožbo, bi se v velikih težavah znašel tudi Isu.

Vprašljiva je tudi vloga Casa, ki je bil tri desetletja zadnji razsodnik v športu. Ustanovitev tega organa (Court of Arbitration in Sport) v Lozani je s svojimi statuti omogočil Mednarodni olimpijski komite. V prvih letih je Cas odločal le o malo primerih, zdaj pa na letni ravni rešuje več sto sporov. Z današnjo odločitvijo bo zanesljivo doživel reformo.

A Cas ne rešuje le dopinških primerov, teh je le 30 odstotkov. Največ je sporov v zvezi s prestopi nogometašev, pomemben delež pa so tudi odločitve v zvezi s televizijskimi in sponzorskimi pravicami.