Slovenska boksarka po prvem porazu: Ni bilo tako hudo, kot je morda bilo videti

Nasmejana, z le nekaj odrgninami od rokavic na čelu, je Ema Kozin že spet v telovadnici in spet zavzeto trenira. Claressa Shields ji je prejšnjo soboto v Cardiffu dala resnično pravo boksarsko lekcijo, 23-letnica iz Šmartnega ob Savi je v svojem 23. profesionalnem dvoboju izgubila prav vseh deset rund (vsi trije sodniki so Shieldsovi pripisali zmago s 100:90), in resnično se je iz nje tudi veliko naučila. "Nič nimamo izgubiti, le pridobimo lahko," so ob dogovoru o dvoboju z ameriško zvezdnico poudarjali v taboru Eme Kozin.

Sportal Ema Kozin doživela prvi poraz, Claressa Shields je bila z drugega planeta

A vendarle ni povsem tako, lahko bi izgubila samozavest in voljo do boksa. Kar pa se k sreči ni zgodilo. "Oh, pa še kako sem motivirana za nadaljevanje boksarske poti, marsikaj še lahko dosežem, me pa čaka še veliko dela," nam je povedala pred svojo bazo, telovadnico kikboksarskega kluba Gepard na ljubljanskih Fužinah.

Študentka finančne matematike ima zdaj nove načrte, nove sanje in nove izzive. Razmišlja, da bi se spustila kategorijo nižje, s srčno predstavo v Cardiffu pa je kljub najhujšemu porazu v karieri pridobila ugled. "Dobivam same pozitivne odzive, ljudje mi čestitajo, me bodrijo. Prav smešno je, da se mi to dogaja po prvem porazu," nam je razlagala v smehu in res, med pogovorom je trikrat dobila čestitke in pohvale naključnih mimoidočih. "Dobro ste se držali, niste padli," jo je pohvalil eden od njih. Še pred osmimi dnevi najbrž ni vedel, kdo sploh je Ema Kozin.

Ogromno ljudi, ki ponavadi boksa ne bi gledali, si je ogledalo ta vaš dvoboj s Clareeso Shields. Prav ona je tudi v Cardiffu ukradla šov.

Saj ga vedno. Ona je nedvomno prva zvezdnica ženskega boksa.

Pred dvobojem je govorila, da vas bo prisilila, da ji v ringu po borbi priznate, da je GWOAT (Greatest Woman of All Time), največja vseh časov. Ste ji?

Tega se bom še vzdržala in počakala vsaj do njenega dvoboja z Marshallovo (Britanko Savannah, drugo na svetovnih lestvicah srednje kategorije in edino borko, ki je doslej premagala Shieldsovo, a še med amaterkami, op. p.), je pa vsekakor pokazala, da je odlična borka. Ima tisto pravo mentaliteto. Tudi pri nekaterih stvareh, za katere smo mislili, češ da meri samo na moč, se je izkazalo, da zna razmišljati, da zna izrabiti svoje prednosti. Da, je zelo blizu temu nazivu, verjamem, da bomo kmalu videli, ali je res.

Večino Američankinih udarcev je blokirala, a ne vseh, vseeno je z veliko boljšo boksarko zdržala vseh deset rund. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Kaj vam je povedala po dvoboju?

Zahvalila se mi je za dober dvoboj in mi povedala, da imam pred seboj svetlo prihodnost in naj samo nadaljujem. Naj se ne ustavljam. Tudi njen menedžer in promotor sta me pohvalila, začutila sem spoštovanje tako nje kot njenega tabora. Rekla je, da sem bila trdoživa, hvalili so moje srce, da sem prava borka.

Kako težki so bili njeni udarci, na trenutke je bilo videti precej grdo?

Niti ni tako, da bi imela res močan udarec, je pa sposobna sprožiti serijo petih udarcev s približno enako močjo. Ne "zdrma" te en sam udarec, ampak se nalaga v tej seriji. Se je pa tudi močno trudila, na vsak način me je hotela nokavtirati. Garala je tudi, ko ji ne bi bilo več treba. Po peti rundi, ko je vedela, da udobno vodi, bi lahko samo še mirno odboksala do konca, ampak ni, res se je trudila. In tudi utrudila. Po šesti rundi že ni več imela pravega dinamita v rokah.

Sportal Ameriška zvezdnica o Emi Kozin: Jezi me, da misli, da mi lahko odvzame pasove

Česa ste se naučili v tem dvoboju?

Spoznala sem, kje ima res veliko prednost pred menoj. V hitrosti, ti njeni krošeji so tako močni, hitri in prodorni, da te kar premika po ringu. Skratka, treba se bo ukvarjati tudi s tem. Jaz imam še nekaj let časa, da pridem do svojega vrhunca, vsaj kar zadeva telo, pa tudi pri sebi čutim, da imam še precej prostora za napredek, ki ga tudi lahko dosežem. Trudili se bomo za hitrost, eksplozivnost udarcev, potem pa se tako ali tako vse to poveže.    

Pa piljenje boksarske tehnike?

To pa je tako ali tako treba delati ves čas. Vsekakor.

Gibanje? Nekoč ste dejali, da je eden vaših vzornikov tudi Vasil Lomačenko. Njega je oče kot mladeniča poslal na trening plesa, da se je naučil gibati. Imate tudi vi morda kakšne načrte, da bi si tako pomagali do boljšega gibanja v ringu?

Takega načrta nimam, ampak že zdaj zelo veliko treninga posvetimo gibanju. Bolj uživam, če se ves čas gibam in ne obstanem. Nimam teh sposobnosti in sloga, kot ga ima Claressa. Ona lahko iz čistega mirovanja v trenutku preklopi na najvišjo mogočo hitrost ali pa se bliskovito umakne. Lažje izhajam že iz nekega gibanja, bomo pa še trdo delali, predvsem za povezavo, kako iz sproščenega gibanja sprožati močne udarce. V tem sproščenem gibanju se lahko ne nazadnje tudi malce spočiješ.

"Čaka me še veliko dela," je po pravi lekciji v Cardiffu pošteno priznala Slovenka. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Skratka, v tem dvoboju ste spoznali svoje omejitve …

Da, da, vsekakor. Pa saj že sam pri sebi veš, kje so tvoje napake in pomanjkljivosti, v ringu se te le zelo očitno razkrijejo. Ni pa to tak krč, da bi si rekla, o, groza, tega ne znam. Je bila pa vsekakor dobra lekcija. Iz te se lahko veliko naučim. Iz poraza proti tako dobri borki.

Ženski boks je tokrat zavzel mesto na glavnem odru. Kako pa vi doživljate ta stereotip žensk v moškem športu?

Njo so ves čas spraševali, kaj narediti, da bi dvignili ženski boks. In jaz se strinjam z njenim mnenjem, da bi moral vsak večji boksarski dogodek imeti vsaj eno resno, dobro žensko borbo. Za naslove, ne samo teh predborb. Ko bo več borb, bo več deklet tudi vztrajalo v tem športu. Preveč je takšnih, ki po treh dvobojih odnehajo. Treba je vztrajati. Če bo več borb, bo več bork in ženski boks bo zagotovo zrasel.

Sportal Slovenki obljublja učno uro boksa: S takšno, kot sem jaz, se še ni borila

Tudi denar je dejavnik, spet je Claressa tista, ki v tem utira novo pot, podpisala je milijonsko pogodbo, ki se spodobi tudi za borke v ringu.

Da, res je. Utira nam pot tudi v tem pogledu.

Z odzivi po dvoboju ste zadovoljni?

Da, vsekakor. Takšnega niti malo nisem pričakovala. Česa takšnega nisem doživela nikoli, niti po kakšni svoji odmevnejši zmagi ne. Dobivam same pozitivne odzive, ljudje mi čestitajo, me bodrijo. Prav smešno je, da se mi to dogaja po mojem prvem porazu. Mislim, da ljudje cenijo te zgodbe o padanju in predvsem ponovnem pobiranju po porazih. To vsak doživi v normalnem življenju in s tem se lahko marsikdo poistoveti. 

Claressa je v svoji analizi Eme Kozin ugotovila, da ste prišli od nikoder, iz nič ste se prebili med njene izzivalke, kar je tudi spoštljivo poudarjala. To je bilo spoštovanje.

Izjemno veliko spoštovanje mi je izkazala, po dvoboju me je povabila tudi v garderobo. Spoštovanje je vzajemno.

Kako ste doživljali ves ta cirkus, to je bil vendarle največji dogodek, na katerem ste sodelovali?

Najprej me je malo skrbelo, da bi me zadela kakšna trema, ampak je ni bilo. Res sem se dobro počutila tam. Počutila sem se, da spadam tja, da sem zasluženo tam. Organizacija pa je bila na izjemno visoki ravni, občutek si imel, kot da te za roko vodijo, kamorkoli že moraš iti. Vse je bilo urejeno, izjemno spoštovanje je bilo mogoče čutiti prav na vsakem koraku.

Tega bi se najbrž lahko navadili?

Vsekakor! Zelo udobno je bilo. Čutiš, da te vsi spoštujejo, da so vsi navdušeni, da te vidijo. O, boksarka! Podpisovala sem avtograme, se fotografirala za selfije, prepustiš se in občutek je dober.

Zaveda se, da je boks nevaren šport, te nevarnosti pa ne jemlje zlahka. Prejemanje težkih udarcev ima lahko hude posledice. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Če uporabimo malo košarkarskega žargona, lahko rečemo, da je vaša igra v obrambi solidna, napad pa …

Proti Claressi je težko imeti kako pametno napadalno igro. Ko poskusiš napasti, se odpreš in to je nevarno, je tako hitra, tako eksplozivna, da izkoristi vsako priložnost. Še na koncu, ko se je že sama utrudila, čeprav sem večino njenih udarcev pobirala z rokami, sem lahko končno tudi sama sprožila kakšen udarec več in poskusila s kakšno kombinacijo, ne le dvema povezanima udarcema.

Ona je sprožala res lepe kombinacije, zdi se, kot da je v svoji ligi …

Da, in to ob tem, da je že skoraj težkašica. Takšne stvari so pogostejše pri lažjih boksarkah, tam okoli 50 kilogramov, ne pa pri težjih.

Kaj vas je najbolj osupnilo pri Američanki?

Morda to, da se je v trenutkih, ko sem mislila, da bo evforično planila name, znala zadržati. Poslušala je svoj kot, ki ji je neprestano govoril, naj počaka, naj se umiri. Ni brezglavo planila v napad, potrpežljivo in pametno je gradila svojo borbo. Posluša svoje trenerje, ni tako prevzetna, da bi delala po svoje. Drugače deluje v ringu kot pred novinarskimi mikrofoni. Vidi se, da je izjemno pametna borka. Če ne bi bila, takšnih uspehov ne bi dosegala.

Tudi dve olimpijski zlati medalji ima. Je tudi vas kdaj zamikalo, da bi poskusili priti na olimpijske igre?

Včasih seveda razmišljam o tem, zagotovo. Sploh v takšnih časih, ko je takšna olimpijska evforija. Ampak meni je profesionalni boks veliko bolj všeč kot amaterski. Ljudje pravijo, da je boks boks, pa ni povsem tako. Mi imamo več rund, nimamo čelad. Raje boksam brez čelade, boljše boksam brez nje. Več vidim, pa na čelado se preveč zanašam, z njo udarcev niti ne čutiš in niti ne dojamem, da se točke nasprotnice kar nabirajo. Več rund mi bolj ustreza.

Sportal Slovenec o kitajski izkušnji: Bizarnosti kitajskega mehurčka s tehtnim razlogom

Tudi vaše prednosti, dobra fizična pripravljenost, ki vam pomaga v desetih rundah profesionalnega boksa, bi bila tam izničena.

Da, zagotovo. Tam moraš v treh rundah zadeti kar največ udarcev, pa je vseeno, ali so močni, smiselni, samo da so. To je skoraj drug šport, kot bi primerjal slalom in smuk v smučanju.

Koliko pa vas boli, da ste izgubili šampionski pas organizacije WBF?

"Pretiravanje res nima smisla, tako se pojavita preutrujenost in izgorelost. Moja ekipa dobro pazi name tudi v tem pogledu." Foto: S. K. Pa nisem prav obsedena z materialnimi stvarmi, ampak mi ni vseeno. Pas WBF mi je veliko pomenil že zaradi podpore te organizacije. Oni so namreč res ponosni na svoje šampione. Nekaj obžalovanja je. So mi pa ponudili, da mi vrnejo pas in Claressa dobi novega, ampak sem jih zavrnila. To bi bilo zame še hujše. Gledati pas in se zavedati, da ni več moj. Veliko slabše kot imeti na steni prazen prostor, kjer je ta pas nekoč bil. To je dodatna motivacija, čeprav posebne motivacije niti ne potrebujem. Imamo že načrte, kako priti na višjo raven, za motivacijo me ne skrbi.

Vas kaj skrbi zaradi tako močnih udarcev v glavo in morebitnih dolgoročnih posledic?

Ves čas imamo zdravniške preglede, pred vsako večjo borbo in po njej. Ne vem, koliko meritev opravijo. Me ne skrbi. Po tej borbi me je zdravnik pregledal že v ringu, nato še eden v garderobi, za to je dobro poskrbljeno. Dokler ne začutiš česa … Toliko delam z možgani, ne le pri boksu, temveč pri študiju matematike, pa v prostem času rešujem sudoku, mislim, da bi hitro opazila, če nevroni ne bi streljali s polno močjo. Takoj ko bi začutila kaj nenavadnega, bi šla sama na pregled k nevrologu.  Zagotovo pa tega ne jemljemo zlahka, vsekakor se zavedam nevarnosti, a to sem vedela, že preden sem se začela ukvarjati z boksom. Je pa pravzaprav vsak šport, sploh pa ta na najvišji ravni, lahko nevaren. Boks vsekakor je. Seveda ni bilo še veliko bolj nevarno, če bi se v vsakem dvoboju pomerila s takšno tekmico, kot je Shieldsova.

Kakšni so načrti, kakšne so nove sanje, novi izzivi? Z najboljšo vseh časov ste se že pomerili, kako naprej?

No, saj ženski boks vendarle ni samo Claressa Shields, še veliko stvari je, ki jih je mogoče doseči. Ona ne more boksati v štirih kategorijah hkrati. Nekaj že razmišljamo, Rudi ima načrte, jaz se z njimi strinjam. Ena od možnosti je nižja kategorija (supervelterska, op. p.). Da se spustim za dva kilograma, tri, kar ne bi bila prevelika težava.

Sportal Bronasti Jure igre doživel "kot viteški turnir, na koncu pa so bili vsi prijatelji"

Z intenzivnim izgubljanjem kilogramov se do zdaj niste nikoli pretirano ukvarjali?

Ne, res je, do zdaj niti ne, res pa je bilo tokrat prvič, da sem pol kilograma, kilogram več od predpisane teže imela že dva meseca pred dvobojem in potem ob borbi res ni bilo nobenih skrbi. Tudi zdaj bomo poskusili čim prej spustiti težo blizu meje (69,9 kg, op. p.), pa bomo videli, kako bo šlo. Ne bi smela biti težava. Povadiš, spustiš in potem to držiš, da je vse skupaj čim bolj zdravo. Moja ekipa ima vse natančno proučeno, meni se s tem niti ni treba pretirano ukvarjati, samo ubogam (smeh, op. p.).

Pa vam nižja kategorija ustreza, se dobro počutite?

Da, se. Že zdaj v srednji se počutim veliko bolje, kot sem se v supersrednji. Res pa je tudi, da sem nazadnje, ko sem boksala pri 69, 70 kilogramih, to počela še v amaterski konkurenci. Zdaj se torej vračam osem let v preteklost in me res zanima, kako se bom počutila. Pričakujem, da bolje. Sploh ker je to spuščanje teže nadzorovano in postopno, zato s tem ne izgubljaš moči.

Pa sploh lahko trenirate še več, kot ste v pripravah na ta dvoboj?

Več najbrž res ne (smeh, op. p.), zagotovo pa lahko malo drugače. Pretiravanje res nima smisla, tako se pojavita preutrujenost in izgorelost. Moja ekipa dobro pazi name tudi v tem pogledu. Rudi (Pavlin, op. p.), Redžo (Ljutić, op. p), Sašo (Popović, op. p.) in Špela (Kramberger, op. p.) poskrbijo za načrt, ki ga jaz samo še izpolnjujem. Hvaležna sem jim za vse.  

Preberite še:

Sportal Slovenec, ki je dvignil Palestino na noge

Sportal Miroljubni Šved ob prihodu v Slovenijo doživel presenečenje

Sportal Sportalovi gostje so povedali ...