Sobota, 20. 2. 2021, 4.00
2 meseca, 1 teden
Sobotni intervju – Uroš Jurišič
Ozadje večera na Poljskem, ki se je spremenil v nočno moro #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,20
7
Krstni nastop Uroša Jurišiča se ni končal po pričakovanjih. Slovenski borec je na svoji 12 borbi vknjižil prvi poraz.
"Če bo treba, bom treniral še deset let, da vsem dokažem, da ne govorim v prazno in spadam v sam vrh," vsem, ki so ga po prvem profesionalnem porazu v karieri odpisali, odgovarja najboljši slovenski borec v mešanih borilnih veščinah (MMA) Uroš Jurišič. 28-letni Ljubljančan se je izčrpnem pogovoru razgovoril o dogodkih v zadnjih tednih, ki so odmevali tudi po svetu, ozrl pa se je tudi v prihodnost.
Najboljši slovenski borec MMA je konec januarja debitiral v najboljši evropski organizaciji MMA KSW, a vse skupaj se ni končalo tako, kot si je želel. Ne samo, da sam ni bil pravi in je prvič izgubil (11 zmag - 1 poraz), po borbi je sledil še škandal, ki se še danes ni polegel. Po razglasitvi sodniške odločitve, ki je zmago pripisala njegovemu nasprotniku Šamilu Musajevu, se je začelo burno dogajanje. Zastopnik Rusa Ivan Dijaković je začel izzivati razočaranega Slovenca, ki se je odzval in ga z roko frcnil v obraz, Musajev pa je v nadaljevanju kaosa pri domnevnem pozdravu Jurišiča zahrbtno dvignil, ga vrgel na tla in začel boksati.
Prišlo je do skupinskega fizičnega obračuna, ki so ga s težavo prekinili šele varnostniki. Po nekaj dneh čakanja je KSW izrekla kazni. Musajev je izgubil 50 odstotkov honorarja, Jurišič 30 odstotkov, čeprav ima sam občutek, da njegova poteza ni bila tako sporna, da bi sprožila vse, kar je sledilo. Organizator je bil neomajen in obema izrekel skoraj identično kazen, oba pa sta izgubila tudi bonus za borbo večera.
Čeprav bi bilo tisti večer, ki se je spremenil v nočno moro, dobro hitro pozabiti in se osredotočiti na prihodnost, je za seboj potegnil toliko vsega, da Uroš še danes ni vsega povsem razrešil in razčistil. Še danes ga stisne pri srcu, ko pomisli na dogodek v Lodžu, a upa, da se bo kmalu vse uredilo, nato pa je možna le ena pot – strmo proti vrhu, poudarja.
Po slabih treh tednih in že po lepem številu prespanih nočeh me za začetek zanima, kako zdaj, ko so močna čustva malce popustila, gledate na burno dogajanje v Lodžu, ki je odmevalo po vsem svetu?
Zadeve glede kaosa v Lodžu se počasi umirjajo, kar mi seveda tudi ustreza. Zdaj vse se skupaj dobro analiziramo in razvijamo tisto, kar je treba naslednjič drugače oz. boljše izpeljati. Nekaj analiziranja je že za nami, a naš čaka glede tega še kar nekaj dela v naslednjih dveh tednih. Trenutno sem v aktivni pavzi in bom verjetno še 14 dni, potem pa računam, da bo naslednja borba že dogovorjena in stopnjevanje intenzivnosti treningov se bo povečalo. Fokus je zdaj na prihodnosti in komaj čakam naslednjo borbo!
Prizna, da tisti večer ni bil pravi, a poraz je le padec na poti do cilja, ki je povsem jasen.
Na svoji 11 borbi ste prvič izgubili. Razlogov za prvi poraz je zagotovo več, omenjali ste tudi drsečo površino v oktagonu. Veliko se je govorilo tudi o podlagi v sami kletki. Sami ste dejali, da vam je drselo ...
Nočem potencirati te zadeve, saj je imel Šamil enako podlago. Za oba so bili enaki pogoji, dejstvo pa je, da sem po nekaj zdrsih spremenil taktiko in tistih zahtevnejših tehnik oz. tehnik, kjer bi lahko zaradi zdrsa pristal na zadnjici. Verjamem, da bi lahko te dobro ogrozile nasprotnika, a si jih zaradi omenjenega razloga nisem upal izvajati.
Tudi ko sem se nekajkrat zaletel s krošeji, mi je spodrsnilo. Daleč od tega, da je le to razlog za poraz, lahko pa rečem, da je ena od mnogih stvari, ki me je malce vrgla iz tira. Po borbi sem od drugih borcev, ki so se že borili v KSW, slišal, da so si zaradi podlage stopala poškropili s lakom za lase. To bom poskusil naslednjič dan pred borbo, če bo seveda potekala na podobni podlagi.
Musajev in njegova rušenja so bila skoraj za v učbenike, a Jurišič priznava, da so temu dajali premalo pozornosti.
Vsi, ki smo gledali borbo, smo videli, da je Rus res mojster rušenj. Tehnično popolno, z nogo je vedno počistil in rušenje je bilo kot po pravilu uspešno.
Res je, to dela vrhunsko. Resnica je pa tudi ta, da takšnim rušenjem nismo posvetili dovolj pozornosti. V prejšnjih borbah je večino rušenj izvajal z "double leg" rušenji – to so rušenja, kjer se spustiš nasprotniku v noge, ga zagrabiš za obe ali eno nogo in s svojim telesom ustvariš silo, ki nasprotniku vzame stabilnost in ga uspešno zrušiš. Na to smo se dobro pripravili, a za borbo z mano je nekoliko spremenil taktiko. Večino rušenj je izvedel z lovljenjem udarcev z nogo, po čemer naj bi bili Sande borci poznani, a v svojih borbah tega ni ravno velikokrat uporabil.
Naša napaka je, da temu nismo posvetili več pozornosti. Nekajkrat me je tudi lepo počistil v klinču z "inside tripom", kar je res izvedel popolno. To tehniko je uporabil že na prejšnjih borcih, a je ni uporabljal veliko, zato smo jo na žalost podcenili.
V zadnji rundi je Ljubljančan lovil zaostanek, a Dagestanec je uspešno bežal in se po točkah veselil
Ravno ta rušenja so na koncu odločila. Vi ste želeli popraviti škodo v zadnji rundi, a Rus je uspešno bežal in se izmikal nevarnostnim.
Kot sem rekel, na meni je bilo, da na vse najdem odgovor. Napak je bilo preveč in prvi poraz je tukaj. Ponavljam, vse bomo pogledali, popravili in nadgradili.
Pravijo, da se včasih od poraza več naučiš kot od zmage ...
Kakorkoli se to neumno sliši, a je res. Dolgoročno to drži. Ob porazih so izpostavljene tvoje napake, ki jih lahko popraviš, ob zmagah pa se po navadi vidi le tisto, v čemer si dober. Priporočljivo je, da se kdaj pokažejo tudi tvoje slabosti, ki jih nato maksimalno popraviš. Vrnili se bomo pametnejši in še močnejši, o tem ni dvoma.
Ni se končalo le pri porazu, dvoboj je se je "zapeljal" v četrto rundo, ki traja še danes.
Po razglasitvi zmagovalca se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče. Začelo se je z nedolžnim pregovarjanjem, na koncu pa po potezi Musajeva, ki vas je zahrbtno zrušil po tleh in začel boksati, končalo z masovnim prerivanjem in pretepom.
Še zdaj ne najdem pravih besed za vse skupaj. Čeprav bom najbrž predolg, je prav, da povem vse, kot je bilo. Po zmagi se Šamil zavrti s prstom na ustih, kasneje so dejali, da je to njegov zaščitni znak po borbah, a se nisem odzval, vsak borec se sam odloči, kaj bo počel, nato pa mi je njegov zastopnik Ivan Dijaković (glavni manager UFD) pride pred obraz in z enako gesto dela "šššš".
To se mi je zdelo vse prej kot športno, sploh po tem, kar je njegova ekipa delala pred samo borbo. Bilo je ogromno preračunavanja. Ponujali so tri borce, vse sem sprejel, a sami so vse potegnili stran, skratka tega je bilo toliko, zato je bil on zadnji, ki bi mi lahko delal "ššš". Res je, z roko sem ga odrinil s silo triletnega otroka in mu obrnil hrbet, ker če bi mu hotel karkoli resno narediti, se ne bi obrnil stran. Mislil sem si, samo pojdi stran in me pusti pri miru.
Video: Po razglasitvi zmagovalca je zavrelo in tudi počilo:
Začelo se je prerekanje, še vedno trdim, da moj kot, moja ekipa ni naredila ničesar spornega. Niti ene grde besede ni bilo, nobenega fizičnega stika. Moj trener je klical le Dijakovića na pogovor, on pa se je kratko malo obrnil stran in ni želel priti. Po lažjem prerivanju se zadeva nekako pomiri, nato pa je sledilo tisto z Musajevim.
Videl sem, da hodi proti meni, res me je čudno gledal, a pričakoval sem, da se bova pozdravila kot športnika in se razšla. Zgodilo se je, da me je zagrabil, vrgel po tleh in začel tepsti. Vsega skupaj nisem pričakoval, roke sem imel spuščene, ob telesu, na koncu sem celo mislil, da me bo le dvignil, tako kot včasih borci po borbi naredimo, on pa mi je počistil noge in vrgel po tleh.
Tudi v tem primeru se je moj kot odzval izjemno, ko so videli, da letijo pesti in noge s strani nasprotnikovega kota, kjer jih je bilo šest, po pravilih pa bi morali biti trije, kot je bilo pri nas, so me s telesom branili, niti enega niso udarili, medtem ko me je Abus Magomedov brcnil, za preostale ne vem, a letelo je z vseh strani.
Video: Podla poteza Musajeva, za katero je bil smešno kaznovan:
Kot sem slišal, se je Abus že boril v moji kategoriji, zato bi ga z veseljem še enkrat pogostil v njej. Kakorkoli pa po nekaterih analizah, ki smo jih naredili s trenerji, verjamem, da so nekatere napake tudi na naši strani. Seveda niso primerljive z njihovimi in niso niti približno podle kot njihove. A dejstvo je, da bi se lahko zadržali burnih čustev in – kot sem tudi že omenil v svoji objavi na družbenem omrežju Instagram – bom gledal, da bom mentalno še močnejši, kot sem. In da si ne bom dovolil, da me takšne stvari vznemirijo, gotovo ne po borbi.
Video: Jurišič priznava, da ne bi smel odriniti Dijakovića:
Vse skupaj je spomnilo na dogajanje po borbi med Conorojem McGregorjem in Habibom Nurmagomedovom, ko se je po borbi prav tako vnel hud pretep med obema taboroma.
Vsekakor ne gre za isto stvar. Vsi vemo, da se je pred tisto borbo McGregor dotaknil tudi Habibove vere in tako dalje, v mojem primeru tega ni bilo, čeprav so mi vse to hoteli podtakniti po borbi.
Res je, očitali so vam, da ste žalili muslimansko vero.
Intervjuji po tekmi, kako naj bi žalil njegovo vero, so naravnost podli. Katastrofa. Tega nisem in nikoli ne bi naredil. Tukaj sem milijonodstoten. Nikoli mu nisem rekel nič žalega, le to, kot vsakemu nasprotniku, da ga bom nokavtiral oziroma zaključil. To bom vedno rekel, saj zato tudi grem v kletko, zame namreč vedno pride v poštev le zmaga. A te besede so daleč od tega, da bi žalil vero. Nisem pričakoval, da se lahko nekdo spusti tako nizko in se gre na tej ravni tako podle igrice.
Islamski svet je po intervjujih Musajeve ekipe pobesnel. Še danes grozijo Urošu in njegovim bližnjim:
Ne moreva niti mimo Roberta Soldića. Tudi on je bil po zmagi klubskega kolega vse prej kot redkobeseden. Hrvat si je dal duška in med vsem, kar je šlo iz njegov ust, je tudi to, da so tudi preostali videli to, kar vseskozi poudarja, da niste njegova liga.
Ne vem, kaj naj rečem. To je isto, kot bi nekdo govoril, da je ljubljanski grad črn ali zelen, a vsi vemo, da ni. Takega človeka ne bi nihče resno jemal, tudi v tem primeru je zelo podobno. Njegove izjave me ne presenečajo več. Že pred leti, ko mu je bila večkrat ponujena borba z mano, je kljub temu, da sem vsako sprejel, on zavrnil vse z izgovorom, da nisem na njegovi ravni, potem se je pa boril z borcem z negativnim rezultatom (10 porazov, 0 zmag). Res ne vem, kaj naj povem o njem.
Rivalstvo Jurišiča in Soldića ima že dolgo brado. Skoraj zagotovo so tudi zato pri UFD naredili vse, da so Slovencu zagrenili življenje.
Stojim za tem, da on nima značaja šampiona, ima pa ljudi, ki skrbijo, da je lastnik šampionskega pasu v velterju. Zame to ne pomeni veliko. Nočem izgubljati besed o njem, res ne, ker nima nobenega smisla.
Zanimivo je, če bi bilo res tako, kot govori, da niste njegova liga, ne bi toliko govoril o vas. Zdi se, kot da so imeli načrt, kako utišati samozavestnega Slovenca.
Načrt so imeli in ga verjetno še imajo. A njihov načrt nikoli ne bo deloval. Zame je pomembno, da sam vem, da sem številka 1 velter kategorije in da bom to prej ali slej dokazal svetu. Tega nihče ne bo in ne more utišati. En poraz je le padec na poti do tega, za kar živim. Po padcih sem se vedno vrnil še močnejši, pametnejši in boljši. Svojih načrtov ne mislim spreminjati, za njihove pa mi je vseeno, le naj bodo korektni in športni.
Pred borbo je veliko preračunavanja in podlih igric, ki jih Jurišič, tako pravi, v prihodnje ne bo več dovolil.
Zanimivo je, da je moral biti vaš nasprotnik ravno borec iz telovadnice, kjer trenira Roberto Soldić. Ali se ni pred tem govorilo tudi o Poljaku Michalu Pietrzaku?
Tako je, on je bil prvi, ki bi se moral boriti z mano, nato pa se je začelo. Do Musajeva so se zamenjali trije borci, vsi so prihajali iz iste telovadnice. Omenjali so mi tudi, da se bom boril z nekom, ki ni iz KSW, a na koncu sem dobil ravno borca iz KSW. Do same realizacije borbe je bilo kar nekaj zapletov iz njihovega menedžmenta (UFD management)
Dotakniva se še kazni po incidentu. Nekaj dni po borbi sva se pogovarjala po telefonu. Dejali ste, da z ekipo vlagate v to, da bi mogoče lahko borbo spremenili v "no contest", kar pomeni, da ne bi bilo zmagovalca in se borba nevtralizira. Na koncu se je končalo zelo slabo. Odbili so vam 30 odstotkov honorarja in ostali ste brez bonusa za borbo večera.
Ko sem to videl, mi je res dvignilo pokrov. Nisem mogel normalno razmišljati ... Še danes je tako, zato je bolje, da se vzdržim komentarjev na to temo. Vse, kar lahko v tem trenutku rečem, je, da bi moral biti po borbi še bolj trden in se ne bi smel odzvati na izzivanje Dijakovića. Moral bi se obrniti in iti ven.
Žal mu je, da je padel na provokacijo, a po prvem porazu je bil zelo ranljiv. V nasprotnem taboru so to dobro vedeli.
Žal mi je, da tega nisem storil, a tudi to je ena stvar, ki jo bom v prihodnje popravil, kar se je zgodilo po tistem, pa škoda besed ... Da te nekdo po borbi napade na tak način, da vse skupaj začini še z lažmi o veri in nato te zapise deliš na najbolj islamistični strani ... Meni se to zdi tako nizkotno in pokvarjeno, da se nižje res ne da spustiti.
Verjamem, da se bo to prej ali slej obrnilo meni v prid, saj se zato še bolj trudim, da bom najboljši in da vso energijo za to uporabim na naslednjem nasprotniku.
Po prihodu v Slovenijo ste se za kratek čas ustavili tudi na Ptuju pri Dejanu Zavcu. Pri njem ste bili že pred odhodom na priprave v Novi Sad.
Tukaj mi je res odlično. Dejan Zavec je dokazal, da ima lahko tudi majhna Slovenija svetovnega prvaka v najzahtevnejših disciplinah borilnih športov. Vsi, ki ga poznajo, vedo, da je Dejan človek na mestu. Ne morem ga prehvaliti. Res je šampion tako v ringu kot zunaj njega. Ne vem, ali je še kakšen tak. Pokazal je, da kljub temu, da smo v borilnem športu omejeni na tak ali drugačen način, to ni ovira, da prideš do cilja. Res ga gledam z velikimi očmi ter poslušam z napetimi ušesi in si seveda želim, da tudi meni uspe kaj podobnega, kot je njemu.
V družbi Dejana Zavca se počuti izjemno, zato ne čudi, da se tako rad vrača na Ptuj.
Kmalu se spet selite v Srbijo ...
Res je, Stefan Sekulić je dobil borbo v UFC, zato mu bom pomagal pri pripravah, tako kot je on meni. Komaj čakam in se že veselim treningov in ekipe!
Torej boste tudi v nadaljevanju ostali pri Family Fight Teamu, jo imeli za bazo pred nadaljnjimi borbami.
Bil je navdušen nad pripravami v Srbiji, a pravi, da to ima več opcij. Izbral bo tisto najboljšo, tisto, ki mu bo zagotovila največji napredek.
Vse imam odprto. Pogovarjamo se, da bi z nekaj fanti iz Family Fight Teama odšli na Nizozemsko k Mousasiju, možnosti so tudi v Braziliji in ZDA, skratka na koncu se bom odločil za zadevo, v kateri bom lahko najbolj napredoval, brez dvoma pa bom s FFT še sodeloval. V Novem Sadu sem se res odlično počutil, rad imam tamkajšnje ljudi, zato se bom gotovo še velikokrat vrnil, a bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Poudarjam, imel sem izjemne priprave, škoda le, da na koncu nisem dobil tistega, kar sem pričakoval. Vsekakor Family Fight Team še vedno razumem kot svojo ekipo in verjamem, da lahko vse skupaj postavimo še na višjo raven.
V borbi pod okriljem organizacije Bellator proti Walterju Gahadzi ste delovali izjemni. Na tisto borbo ste se pripravljali v Angliji v 4 Corner Gym. Mislite, da bi vas Angleži bolje oziroma drugače pripravili na Rusa kot Srbi?
Ne verjamem, Walter je bil vseeno drugače nasprotnik. Imel sem tudi zlomljeno obrazno kost, zato sem moral iti že v samo borbo na vse ali nič. Tukaj je bilo drugače, nasprotnik je bil neporažen, deloval je izjemno.
Nikol ga ni nihče zadel, nihče ga ni zrušil, zato sem tudi v borbo krenil malce bolj previdno in bil pozoren na stvari, ki so pretile. Na koncu jih niti ni bilo. Na koncu je nabiral točke in zmagal na način, ki ga MMA dovoljuje.
Video: "Mam jasn cilj, bit številka ena, oseba me ustavt ne more nobena, ...":
Lahko torej rečemo, da ste imeli napačno taktiko?
Po bitki je lahko biti general. A glede na to, kako dobro sem bil pripravljen, kako vrhunsko sem se počutil, verjamem, da je bilo največ napak storjenih v sami taktiki.
Prihodnost. Kdaj bomo Urketa spet videli na delu?
Ravnokar sem prejel sporočilo od zastopnika, da bi lahko v KSW spet nastopil julija, ko bo dogodek v Zagrebu. A zagotovo bomo poskušali nekaj najti že prej, do julija se mi zdi malce dolga, zato bo treba v akcijo. Želja se je boriti aprila, najkasneje maja, kje bo to, se še ne ve, smo v pogovorih, ponujajo mi borca, ki ima boljši odstotek zmag in porazov kot jaz, zato se vsega skupaj že veselim.
Upa, da se bo še kdaj imel možnost boriti z Musajevim. Takrat bo pokazal drugačen obraz, napak ne bo več ponovil in zaprl usta vsem, ki so ga odpisali.
Dejali ste, da boste, če bo treba, trenirali še 10 let oz. kolikor bo pač treba, da vsem pokažete, da spadate v sam svetovni vrh. Imate še vedno to v mislih?
Nikoli ne bo drugače. Res je, da sem izgubil zadnjo borbo, a da je Šamil boljši od mene ... Ni možnosti, da bi na to kdaj pomislil. Ni teorije. Zmagal je taktično, a če bi zdajle organizirali še devet borb mene in Šamila, bi jih sam zagotovo zmagal več. Sam celo menim, da bi bilo 9 proti 1. Zdaj vidimo, da smo lahko taktično premagljivi, zato bo treba še dvigniti raven. Komaj čakam povratni dvoboj, upam, da bo kdaj, verjemite mi, takrat ne bo dobil niti milimetra.
Kako je Uroš Jurišič zakorakal v borilne vode, si lahko preberete v tem intervjuju:
7