Petek, 24. 1. 2025, 13.20
7 ur, 32 minut
Neža Klančar tik pred odločitvijo o nadaljevanju kariere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Plavalka Neža Klančar je v Parizu 2024 z olimpijskim finalom na 50 m prosto poskrbela za enega od športnih vrhuncev slovenske odprave na zadnjih igrah. Po nizu poškodb in bolezni tekmovalka Olimpije zdaj začenja nov olimpijski cikel do Los Angelesa 2028, kjer si ob sebi na treningih želi predvsem močnejšo skupino plavalk.
Športna pot Ljubljančanke, ki bo februarja dopolnila 25 let, se je v sodelovanju s trenerjem Tomažem Torkarjem vzpenjala skozi vso kariero. Kolajnam na mladinskem evropskem prvenstvu so sledila odličja na mladinskih olimpijskih igrah in na evropskem prvenstvu do 23 let. Leta 2023 je prišla do prvih finalov na evropskih prvenstvih in lani tudi olimpijski finale, prvi za Slovenijo po Sari Isaković leta 2008 v Pekingu.
Dosežek je še toliko večji ob dejstvu, da je plavalka spomladi zbolela in izpustila tudi evropsko prvenstvo v Beogradu, kasneje pa je vadila poškodovana, a se vseeno prebila v olimpijski finale.
Ponosna je nase
"Če se ozrem na leto 2024, lahko rečem, da sem ponosna nase. Po vseh teh težkih preizkušnjah vem, da lahko iz še tako težkega položaja potegnem najboljše, zavedam se, koliko trdega dela sem vložila v treninge in tega mi nihče ne more vzeti," je v pogovoru za STA dejala športnica, ki dodaja, da šele po več mesecih res dojema, kaj je dosegla.
In kljub temu, da je od olimpijskega finala minilo že skoraj pol leta, ga še vedno dojema čustveno. "Na tej tekmi so mi prvič v življenju v oči stopile solze," se je na prireditvi Plavalec leta 2024 spomnila Klančar in tudi tokrat ob valu čustev potrebovala robček.
"To je bil dosežek, za katerega smo delali vsi in takrat so se mi izpolnile želje. Potrdil se je tudi moj moto, ki ga predam z veseljem naprej: če si nekaj res želite, trdo delajte za to."
Leto 2024 tudi leto zamujenih priložnosti
Leto 2024 je bilo tudi leto zamujenih priložnosti. Predvsem v olimpijskem letu slabše zasedeno evropsko prvenstvo v Beogradu je ponujalo prve članske kolajne, zamujeno je bilo tudi decembrsko svetovno prvenstvo v kratkih bazenih v Budimpešti. "Na to ne mislim. Takih stvari ne moreš spremeniti in vedeti moraš, da si za uspeh vedno naredil vse, kar lahko. O stvareh, na katere nimaš vpliva, pa nima smisla razmišljati. Tekem bo še dovolj."
Lanski uspehi so prinesli tudi nove izkušnje, predvsem medijsko izpostavljenost, ki je pred tem ni bila vajena. "Seveda mi je bila na nek način všeč in vem, da jo plavalci potrebujemo. Ampak ne le v olimpijskem letu. Tak dosežek se gradi dolgo časa, prisotnost v javnosti pa odpira vrata pri sponzorjih. Ta denar je še kako pomemben. Jaz prav zdaj potrebujem na primer dodatne terapije, dodatne masaže ... Denar omogoča tudi nastope na dodatnih močnih tekmah. Vse to veliko stane. Po drugi strani pa je šport tudi najboljša služba na svetu in dobro je z njim, če kaj zaslužiš."
Vseeno pa pojavljanje v javnosti ni vedno enostavno. "Če tega nisi vajen, je tudi težko. Na sprejemu na Kongresnem trgu bi se najraje pogreznila v zemljo. Sem namreč še vedno tiha, delovna Neža. Seveda mi ni težko nastopiti in govoriti, a v sebi sem bila zelo nervozna. Greš na oder pred ogromno množico ljudi in vse luči so uprte vate. Ko si enkrat gor, seveda gre, a je tudi naporno. Vem pa, da vse to sodi k uspehu in vem, da nisem edina, ki tako razmišlja."
Prvi cilj: plavati brez bolečin
A vrnila se je realnost. Po olimpijskih igrah je sledil daljši premor, predvsem pa sanacija poškodbe rame. Januarja so se začeli tudi prvi treningi. "Nisem še povsem tam, kjer si želim biti. Stremim k temu, da bom plavala brez bolečine, kar je prvi cilj. Vse delamo na tem. Vaje, terapije ... Zaradi tega so še vedno odprti prvi termini tekem in tudi na državnem prvenstvu me še ne bo. Izjemno težko bi bilo, če na domačem prvenstvu ne bi zmagala v svoji paradni disciplini."
Še večje vprašanje, z odločitvijo bo za novo sezono treba pohiteti, pa je, s kom bo nadaljevala delo v novem olimpijskem ciklu do Los Angelesa 2028. "Najprej moram videti, kako bo z ramo, saj ne morem trenirati polovičarsko, zato sem trenutno še v Ljubljani. Moja želja pa je trening v tujini. Vem, da bomo v kratkem doma dobili nov bazen, ampak ta mi ne bo prinesel ekipe in soplavalcev, ki jih potrebujem za napredek."
Želja plavalke je razumljiva. "Plavanje je individualni šport na tekmi, na treningu pa nikakor. Okrog sebe potrebuješ druge kakovostne plavalce, da te ponesejo naprej. Če pogledamo v tujino, tako rekoč vsi vrhunski plavalci delajo v dobrih ekipah. Le tako lahko napreduješ."
Svetovno prvenstvo bo le stopnička na poti do Los Angelesa
Naslednji letošnji izziv bo svetovno prvenstvo poleti v Singapurju. Cilje bo plavalka lahko napovedala šele, ko bo začela na polno vaditi. "Singapur je v resnici le stopnička do Los Angelesa. Kakšni bodo cilji, bo pokazala sezona in zdaj je prezgodaj. Zame pa je zelo pomembno, kako bom razmišljala. Moram se odločiti, kaj si želim in delati na tem."
Bolj kot kratkoročni cilji pa v tem trenutku šteje štiriletno obdobje. "Vem, da na treningih in tekmah še lahko napredujem. Telo mi to za zdaj to dovoljuje. Moji cilji so usmerjeni v Los Angeles 2028."
