Nedelja, 25. 11. 2018, 4.00
6 let
Skok v športno preteklost: ameriški nogomet
Ko je nogomet postal tako nevaren, da je moral posredovati predsednik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Karikatura Williama Charlesa Morrisa, objavljena v Spokesman-Review Cartoons leta 1908, pove veliko o nevarnosti takratnega ameriškega nogometa.
Tudi v Združenih državah Amerike je najbolj priljubljen šport nogomet. Mi mu pravimo ameriški nogomet, Američani samo nogomet, pravemu nogometu pa Američani pravijo soccer. Kakorkoli že, ameriški nogomet je veliko bolj krut od navadnega nogometa, celo veliko bolj krut od ragbija, ki mu je najbolj podoben, a ta, ki ga igrajo dandanes, ni niti približno tako surov, kot je bil tisti v začetku 20. stoletja.
Danes se v ZDA ukvarjajo z vprašanjem poškodb pri njihovi najljubši in najbolj priljubljeni igri, ameriškem nogometu. Pri igralcih v ligi NFL in tudi na nižjih ravneh, v srednjih šolah in na univerzah, zaradi nenehnih udarcev v glavo odkrivajo vse več primerov kronične poškodbene encefalopatije (KPE), nevarne degenerativne poškodbe možganov, in razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi nevarnosti omejili.
Profesionalcev še ni bilo, na univerzah pa je tekla kri
A ameriški nogomet je v vsakem primeru nevarna igra, trda, prava moška, kot radi poudarjajo njeni najbolj strastni navijači. V ZDA ima skoraj status religije, zato so kakšni temeljitejši posegi v šport nemogoči. Ameriški nogomet pa ni bil vedno tako velik in priljubljen, še več, v začetku 20. stoletja je bil zaradi izjemne nasilnosti celo ogrožen njegov obstoj.
Leta 1904 ameriški nogomet ni imel profesionalne lige. Zelo priljubljen je takrat postajal univerzitetni nogomet, a je bil zaradi nedorečenih pravil in pomanjkljive zaščitne opreme tudi zelo nevaren. Prav tistega leta je na igriščih in ob njih umrlo 18 nogometašev. Med usodnimi poškodbami so bili zlomi hrbtenic, vratov, preluknjana pljuča in srca zaradi zlomljenih reber, zlomi lobanj … Poleg 18 smrti je bilo na univerzitetnih igriščih po ZDA še najmanj 150 takšnih, ki so zaradi poškodb pristali v bolnišnici.
Tekma med univerzama Princeton in Yale iz leta 1903:
Skoraj brez zaščitne opreme
Za nemogoče razmere je bilo več krivcev, zaščitna oprema takratnih nogometašev je bila usnjena čelada, če sploh, in skorajda nič drugega, zaradi nedorečenih pravil pa so se igralci na terenu odločali za nevarne prijeme za ustavljanje tekmecev, posledice pa so bile hude. Posredovati je moral celo takratni ameriški predsednik Theodore Roosvelt, sam velik ljubitelj ameriškega nogometa.
Roosvelt je ameriški nogomet igral tudi sam, zaradi kratkovidnosti sicer ni prišel na najvišjo raven, je bil pa zato velik navijač. "Verjamem v grobe igre in grobe, moške športe. Prav nič ne sočustvujem z nekom, ki je malo pretepen, če le to zanj ni usodno," je predsednik, znan lovec in avanturist, povedal v enem svojih govorov, kot piše spletna stran Vintagenews.com. A stvari so bile pri nogometu le preveč usodne.
Veščina degenerirala v gladiatorstvo
Leta 1905 je bilo smrtnih žrtev še več kot leto prej, poškodovan pa je bil tudi Roosveltov sin Theodore mlajši, ki so mu med tekmo zlomili nos. V enem od teksaških časnikov se je pojavil kritičen zapis: "Ta nekoč atletska veščina je degenerirala v tekmovanje, ki je po brutalnosti komajda kaj boljše od gladiatorskih iger v antičnem Rimu." Ko se je zganil še predsednik slavne ameriške univerze Harvard in zagrozil, da bo nogomet umaknil s športnega programa, je bilo jasno, da je nekaj treba storiti.
Theodore Roosvelt je bil privrženec grobih športov, a ameriški nogomet je prestopil vse meje.
Nogometna tekma med univerzama Harvard in Yale je bila namreč najpomembnejše in najprestižnejše tekmovanje v ameriškem nogometu, nekakšen Super Bowl pred Super Bowlom. A izvedba leta 1905 je bila v medijih opisana kot pokol v parku Hampden. Tudi militarist Roosvelt je spoznal, da je šport, ki je po njegovem mnenju utrjeval ameriško mladino in jo imenitno pripravil za vojsko, treba reorganizirati.
Sestanek v Beli hiši
V Belo hišo je povabil predsednike univerz in trenerje ameriškega nogometa ter jim ukazal, naj s pravili in vpeljavo zaščitne opreme poskrbijo, da bo poškodb manj, obenem pa jim zabičal, da morajo paziti, da šport ne postane preveč "ženski". Po sestanku leta 1906 so se odgovorni lotili sprememb in vpeljali nekaj pravil, ki veljajo še danes. Ta sestanek v Beli hiši je spodbudil tudi ustanovitev Univerzitetne športne organizacije (NCAA) ter postavil temelje za kasnejšo profesionalizacijo ameriškega nogometa in nazadnje ustanovitev profesionalne lige NFL.
Število smrtnih žrtev je že v prvem letu padlo z 19 na 11, še veliko bolj dramatičen pa je bil upad resnih poškodb. V kasnejših letih je bilo potrebnih še nekaj sprememb, na splošno pa je bilo varnosti posvečenega precej več razmisleka.
Preberite še:
