"Ja, prevzel sem prvo veslo, ampak za zdaj se še ni izkazalo kot najbolj zlato"

Verjamete, da vam bo evropsko prvenstvo prineslo odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljate od začetke sezone? Ja, zagotovo bo prvenstvo dalo odgovor na vprašanja o moji pripravljenosti. Sicer tekma sama po sebi ni tako odvisna od dnevne forme, ampak od tega, kar si gradil to sezono, v času zimskih priprav in zadnjih 20 let. Rezultat ne more biti odvisen od tega, v kakšnem stanju se bom zjutraj zbudil. Samo izjemoma te lahko neka težava vrže iz tira.

Vas po vseh teh letih izkušenj lahko še kaj vrže iz tira? Vedno te lahko kaj vrže iz tira. Na olimpijskih igrah v Londonu sva recimo s Čopom pred polfinalom nehote zamenjala vesla. Čop je imel moj par vesel in obratno. Šele med ogrevanjem, 25 minut pred štartom, sva ugotovila, da sva zafrknila. Ni nama preostalo drugega, kot da se ustaviva, zamenjava vesla in se delava, kot da se ni nič zgodilo. Dogodek takrat na naju ni negativno vplival, mislim, da sva takrat v polfinalu zmagala. Take zadeve ti lahko dvignejo adrenalin in na ta račun lahko dobiš še dodatne točke. Ali pa obratno. Lahko se zgodi, da ti trener pove napačen termin za štart in se boš prezgodaj začel ogrevati. Vse mogoče se lahko zgodi, ni pa nujno, da te to zmoti. Znati moraš ostati skoncentriran.

Vas selektorjeve besede še lahko zmotijo? Trenerji niso tako naivni, kot si mogoče kdo misli. Njihove besede so lahko le eden od načinov, da iz športnika iztisnejo še več. V nekaterih primerih mora trener preprosto izzvati športnika, da se zave težav ali česarkoli, ki jih bo zaradi konflikta, besednega ali kakršnegakoli, dodatno požgal, da bo stvar izpeljal bolje kot sicer.

To je eden od prijemov, šok terapija. Ko vidiš trenerja in športnika, ki se razburjata, ima to lahko precej večji učinek, kot pa če bi se samo "božala". Pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde, sam pa mislim, da je kdaj potrebna tudi trda roka.

Evropsko prvenstvo se s kvalifikacijami začenja v petek, 30. maja. Kdaj odpotujete proti Beogradu? V sredo (oziroma danes, 28. maja – op.p.).

S kombiji? Jaz potujem z letalom. Raje plačam za letalsko vozovnico, kot da bi se s kombiji devet ur cijazil v eno smer.

Srbijo se zadnje dni omenja predvsem zaradi poplav, ki so opustošile tamkajšnje življenje. Ste razmišljali o tem, da bi se posebej angažirali v smeri pomoči? Ja, smo se pogovarjali o tem. Vsak od nas ima doma prav gotovo precej stvari, ki jih ne potrebuje in ki bi jih lahko odpeljal s seboj, morda na Ado Ciganlijo. Organizatorji so že apelirali na Fiso (Mednarodno veslaško zvezo, op. p.), da bi reprezentance spodbudila k pomoči poplavljencem. Če se bomo s kolegi Hrvati in Srbi – z obojimi smo v dobrih odnosih – dogovorili, bi lahko v okviru treninga izvedli delovno akcijo. Oni najbolje vedo, kaj ljudje trenutno potrebujejo. Če je to pomoč pri čiščenju, bomo to zagotovo storili. Na žalost pa se ne moremo odzvati tako, kot se je Novak Đoković, če bi jaz daroval tisto, kar dobim na svetovnem pokalu, je to bore malo.

Na tiskovni konferenci, namenjeni predstavitvi posadk in ciljev na EP, ste dejali, da je vaš cilj uvrstitev v finale, a da se je najprej treba uvrstiti v polfinale. "Sam bom zadovoljen, če bom dobro odpeljal polfinale, potem pa bomo videli, kje sem v konkurenci najboljših šestih v finalu." Ja, trenutno res ne vem točno, kje sem. Če bi šlo za svetovno prvenstvo (konec avgusta v Amsterdamu, op. p.) in bi bile tako za mano že tri tekme svetovnega pokala, bi lažje napovedal, ali je moj domet bližina finala, kolajna, drugi del finala B … Tako pa težko karkoli rečem.

Selektor Miloš Janša je omenil, da je evropsko prvenstvo na sporedu prezgodaj (EP so v lanski sezoni z jesenskega prvič prestavili na majski termin, op. p.). Zame to sicer ni prezgodaj, je pa res, da je moja posebnost v tem, da se moja forma vzpenja počasi in postopoma.

Od slovesa Iztoka Čopa, vašega partnerja v dvojnem dvojcu, ste se povsem ustalili v enojcu. Pogrešate dinamiko v čolnu? Enojec je verjetno povsem druga zgodba.Y Prav gotovo drži, da se dobro počutim v večji posadki. Lani smo se z dvojnim četvercem na evropskem prvenstvu uvrstili na sedmo mesto. S tem nisem imel nikoli težav, vedno sem se ujel s komerkoli. Skif je specifičen v tem, da si v čolnu sam, moti me samo to, da sem tudi na treningih ostal sam. Saj se tudi drugi trudijo, ampak preveč zaostajajo.

S Čopom sva eden v drugem imela odličnega partnerja za sparing, kar je treningu dalo dodano vrednost. Šlo je za stalno tekmovanje, pa četudi povsem podzavestno. Tudi če nisi hotel tekmovati, si preprosto moral. Treningi so bili težji, bolj skoncentrirani.

Brez prisotnosti nekoga, ki ti je enakovreden, vse skupaj bržkone postane malce ležerno, uspava. Seveda, poleg tega se po olimpijskih igrah malce upočasniš, vse skupaj vzameš bolj "na izi".

Pravite, da se dobro počutite v večjih posadkah, zakaj potem vztrajate v enojcu? Lani sem dopuščal tudi možnost nastopa v večji posadki, letos pa sem se odločil izključno za skif. Skoki iz enega v drug čoln so lahko težavni. Kot najboljši veslač ostajam v enojcu, kar je lažje tudi za druge, saj ne vstopam v njihovo igro. Če vskočim v posadko četverca, to avtomatično pomeni, da iz te ekipe nekdo izpade, s tem pa se sproži verižna reakcija, ki mi nikoli ni ustrezala. Všeč mi je, da se postavi nek okvirni načrt in se ga drži, pri čemer so spremembe mogoče le zaradi izjem, kot so na primer zdravstvene težave.

Kako občutite odsotnost Iztoka Čopa? Odsotnost se pozna, že zato, ker je bil na treningu moj partner, ki pa ga zdaj nimam več. Nekdo, s katerim sva bila na isti ravni.

Pa na človeški ravni? Ljudje pridejo in grejo.

Preverja, kaj se dogaja v klubu? Pride trenirat v klub.

Ob njegovi upokojitvi se je kar naprej omenjalo, da prevzemate vlogo prvega vesla slovenskega veslanja. Čutite, da imate tak položaj? Položaj prvega med preostalimi? Po neki rezultatski plati in v Sloveniji je to sicer res. Po neki anarhistični plati, kjer je najmočnejši tudi najboljši, to drži, pri veslanju je bilo od nekdaj tako. Iztok je bil vedno prvi, jaz pa drugi in logično je, da sem se ob njegovem odhodu pomaknil na prvo mesto. Najboljši ima tudi možnost največjega odločanja, kar je dobro, saj najboljši običajno nimajo blazno čudnih odločitev, ampak so te dokaj skladne s pričakovanji drugih.

Ja, res je, prevzel sem to prvo veslo, ampak za zdaj se še ni izkazalo kot najbolj zlato. Morda je bilo slabo usmerjeno (smeh), dejstvo pa je, da vztrajam zato, ker hočem še nekaj doseči.

Res je, da bom težko dosegel tisto, kar sem že, lahko pa ponovim rezultate, ki sem jih v preteklosti sam ali z Iztokom že dosegal. Mislim, da je to mogoče, sicer ne bi vztrajal. Toliko notranjega občutka pa imam! Če bi vedel, da ne gre, bi me minilo, odbilo in bi se umaknil.

Stari ste 35 let, že imate pripravljen rezervni načrt za civilno življenje? Ja, razmišljanja v tej smeri so vedno prisotna, po sezoni je tega več, v sezoni manj. Seveda razmišljam o tem, kaj bom, ko ne bom …

Ampak to ostaja skrivnost? Ja, določenih osebnih zadev mi ni treba deliti z javnostjo.

Ali spremljate način treningov drugih reprezentanc. Se določenih stvari ne razlaga in ostanejo znane samo reprezentancam samim? Nekateri so bolj skrivnostni, drugi manj, ampak mislim, da je z internetno dobo povezovanja tega vedno manj.

So velika odstopanja? Ja, največ razlik je pri reprezentanci Nove Zelandije in Avstralije, ki v času, ko je v Evropi zima, trenirajo in tekmujejo. Njihov princip dela sicer lahko prenesemo v naše okolje, ampak bolj težko.

Potem so tu še preostale evropske reprezentance, ki so izredno kakovostne, kot so Velika Britanija in Nizozemska. Zdi pa se mi, da prevečkrat gledamo, kaj počnejo drugi. Hitro lahko postaneš nesamozavesten in izgubiš zaupanje v svoj sistem, pri čemer pa niti ni nujno, da delaš slabo.

Dlje ko treniraš, pomembneje je, da določene stvari spremeniš. Morda je to sprememba okolja, manjša sprememba treninga. Logično je, da ne moremo trenirati tako, kot se je treniralo pred 30 leti.

Čutite, da telo danes potrebuje več počitka? Vsi tarnajo, ko enkrat dosežejo ta leta. Meni pa se zdi, da sem danes enako utrujen, kot sem bil pred 30 leti, no, ali pa se ne spomnim, kako je bilo. Je pa res, da se specifika telesa z leti spreminja. Če se pri 45 ali 50 letih ukvarjaš z nekim športom, je treba vzeti v zakup, da se bo to nekje poznalo. Ali potrebuješ več spanja, več masaže ali prehrambnih dodatkov.

Katero pot ubirate vi? Sčasoma postaneš bolj optimalen, se pravi, da si vzameš čas in to, kar delaš, narediš dobro, pa četudi si vzameš pet minut več časa, kot si si ga vzel pred leti. Nekaj, kar si nekoč naredil z lahkoto, danes z večjo koncentracijo narediš enako dobro ali odtenek bolje, je pa res, da se moraš zato izogniti obstranskim stvarem. Ne spomnim se, kdaj sem bil nazadnje na skejtu. No, pa da se ne bomo narobe razumeli, nisem bil nek blazni skejter, ampak da bi danes po treningu skočil na skejt, mi ne pade na pamet. Tudi v kino se mi ne ljubi.

Se pa zavedam, da je tudi ta del življenja pomemben, zaradi športa ne bom postal menih, tak pa že nisem! Da bi se do konca kariere zavezal, da bom živel samo za trening in hrano? Ni vse v športu, potrebuješ tudi socializacijo. Mislim, da je fino, če se osredotočiš na popularne kulture, kot sta kino in gledališče, in da si vzameš čas za šport s prijatelji, ki ni obremenjujoče, kjer ni tekmovalnosti in kjer se lahko sprostiš.