Petek, 30. 6. 2023, 4.00
10 mesecev
Ema Kozin
Matematičarka z najtršimi pestmi: Septembra grem po tisto, kar je moje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,31
Ema Kozin je pred dnevi v Nemčiji prišla do svoje 23. profesionalne zmage, septembra pa jo v Londonu čaka veliko težji izziv.
Najuspešnejša slovenska boksarska profesionalka je pred dnevi v Nemčiji z zanesljivo zmago nad Madžarko Timeo Belik prekinila dolgo, več kot eno leto trajajočo, tekmovalno pavzo. V tem času je diplomirala na Fakulteti za matematiko, zdaj pa je že popolnoma osredotočena na dvoboj kariere, ki jo čaka 12. septembra v Londonu. "Tja grem vzeti, kar je moje," samozavestno pravi 24-letnica iz Šmartnega ob Savi.
Maja lani je Ema Kozin proti izvrstni Američanki Claressi Shields doživela prvi poraz v karieri profesionalne boksarke. Mesec po tem se je zmagovito vrnila v ring proti Madžarki Szilvii Szabados in osvojila šampionski pas organizacije WBF, nato pa je sledil dolg premor. Nekaj borb ji je bilo obljubljenih, vse pa so zaradi takšnih in drugačnih razlogov odpadle. Prav zaradi težav z dogovarjanjem za dvoboje je iz srednje kategorije prestopila v superveltersko, kjer je konkurenca bolj pestra in kjer ni nepremagljive Shieldsove.
V soboto se je Kozinova spet zmagovito vrnila v ring. V desetih rundah je zanesljivo premagala še eno madžarsko borko, 30-letno Timeo Belik ter ubranila naslov prvakinje organizacije WBF, a to je bilo zgolj ogrevanje za september, ko jo v Londonu čaka veliko resnejši izziv. Kozinova se bo tam 12. septembra pomerila s škotsko profesionalko Hannah Rankin, to pa bo eliminacijski dvoboj za naziv izzivalke svetovne prvakinje po verzijah WBC in WBO. Lastnica teh prestižnih pasov je Britanka Natasha Jones.
Priprave na dvoboj kariere so se že začele, Ema Kozin že pridno trenira na ljubljanskih Fužinah, ob trdih in napornih treningih pa spet pogreša študij. Med dolgim tekmovalnim premorom je končala študij finančne matematike, oktobra bo na Ekonomski fakulteti delala še magisterij. A zdaj je povsem osredotočena na naslednjo nasprotnico, proti kateri želi vknjižiti svojo 24. zmago.
"Pri boksu si je pa tako ali tako težko kaj novega izmisliti, je pa vselej kakšna stvar, ki jo je treba izboljšati, kakšen trik, ki ga lahko potem prodaš nasprotnici."
Kako je bilo v soboto v Nemčiji?
V redu, sem pa imela željo ta dvoboj malo prej končati. Vseeno mislim, da sem se dobro borila vseh deset rund, vse sem suvereno dobila in ni bilo nobenega dvoma, kdo je bil boljši v ringu. Dobili smo tudi neke pokazatelje, na čem bo treba bolj delati, nekaj stvari, ki jih nisem še nikoli prej poskusila, pa mi je kar dobro uspelo. Na splošno je to zelo dobra popotnica za naprej, tega smo si želeli.
Kaj konkretno novega ste poskusili? Nam lahko izdate?
Malo več uporabe aperkatov, pa povezave udarcev v telo in glavo, pa različni protinapadi, triki in tako naprej. Pri boksu si je pa tako ali tako težko kaj novega izmisliti, je pa vselej kakšna stvar, ki jo je treba izboljšati, kakšen trik, ki ga lahko potem prodaš nasprotnici. Tudi tako, da ji vsiliš svoj ritem, denimo, da imaš kontrolo nad dvobojem in jo prisiliš v napake. Razvijamo pa predvsem hitrost, moč mi je ostala.
Slišali smo, da so bile razmere malce neugodne, da je bila v dvorani vročina, ring je bil spolzek …
Ja, dobro, ampak so bile razmere za vse enake. Res mi tla v ringu niso bila preveč všeč, bila je nekakšna tkanina, na kateri je močno drselo, ampak kot že rečeno, drselo je tudi moji nasprotnici.
Je pa ta drseči ring najbrž vplival na delo nog in zato najbrž niste mogli preizkusiti vseh novosti, ki si si jih želeli.
To je res, kakšen trik več bi lahko poskusila izvesti, če ne bi tako drselo, ampak je bilo tudi tako v redu. Pač sem se morala prilagoditi razmeram, kar se mi nenazadnje lahko zgodi tudi še kdaj v prihodnosti.
Je bilo pa najbrž po tako dolgi pavzi le dobro nekako otresti prah s sebe.
Oja, res je, Po enem letu že kar malo pozabiš, kako je v pravi borbi. Komaj sem čakala, da grem spet v ring in hitro sem spet začela uživati. To je bilo to.
Sicer pa tudi ta dolga pavza zame ni bila tako zelo naporna. Če si v nekem ritualu treninga in imaš zastavljene cilje – eden od teh je bil, da se dobro psihično spočijem – ni večjih težav. Če imaš ves čas tempirane neke dvoboje, je težko delati na čem drugem, kot na taktiki. Zadnje leto je tako kar hitro minilo, ni bilo prehudo. Natrenirala sem nekaj novosti in čakala na priložnost.
Madžarka Timea Belik proti najmlajši svetovni prvakinji v zgodovini profesionalnega boksa ni imela prav veliko možnosti.
Kako velik problem je menjava nasprotnice tako blizu dvoboju?
Pa, resnici na ljubo, niti ni bilo preveč zagatno. To se mi je dogajalo že v preteklosti in sem malo navajena, tokrat pa se tudi nisem prav posebej pripravljala na konkretno nasprotnico, pač pa sem se bolj osredotočala nase, na tisto, kar sem hotela izpeljati. Imela sem nekakšen okvirni načrt, nekako sem si rekla, da če bom začutila priložnost, da nekaj naredim, to tudi izkoristim. Sicer pa smo se nekako že pripravljali tudi za naprej, za september in Hannah Rankin. Skratka, v boksu se tako ali tako pogosto zgodi zamenjava nasprotnic. Nič hudega, se zgodi. Jaz sem samo vesela, da imam borbo.
Septembra pa druga pesem in veliko večji izziv.
Tako je, predvsem pa bo to izjemna priložnost. Je premagljiva. Verjamem v naše delo, v mojo ekipo. Veliko smo že naredili in veliko še bomo, določene stvari bomo izpilili in ta dvoboj že komaj čakam. Tudi priprave, pa čeprav vem, da bodo najzahtevnejše doslej. Zavedam pa se, da bom, če se prodam stoodstotno, tudi zelo napredovala in grem septembra samo vzeti tisto, kar je moje.
Pripravljalni kamp za septembrsko borbo bo najbrž bolj klasičen. Kakšna je časovnica, kaj imate v načrtu?
Najprej bomo začeli z dobro fizično pripravo, pa stopnjevanje moči in hitrosti. Se pravi samo fizika. Malo bom dala na stran rokavice za kakšna dva tedna, potem pa se bomo počasi lotili tehnike s sparingi. Takrat bo nekoliko manj fizike in več tehnike.
Iz srednje kategorije je prestopila v superveltersko, hujšanje pa ji ne predstavlja večjih težav.
Kako je pri vas s tem klasičnim hujšanjem pred dvoboji, kako se počutite v supervelterski kategoriji? Je bilo težko ujeti mejo na tehtnici?
Ni bilo prijetno, sem pa sama sebi dokazala, da če se tega lotiš stoodstotno, grejo kilogrami dol. Boljše malo počasneje kot prehitro, ampak tu spet ni take razlike, da bi bil kakšna velika težava, le malo prej se moraš lotiti hujšanja. Sem pa potem tudi k močem prišla zelo hitro. Skratka, to mi ne predstavlja večjih težav, imamo nek sistem, ki se ga bomo držali tudi naprej, le da bo septembra najbrž nekoliko lažje, ker mi ne bo treba hujšati toliko kot do zdaj. Težo sem spustila že v pripravah, zdaj moram to le še ohranjati, na tistem uradnem tehtanju pred dvobojem pa le še spustiti tiste dve, tri kile. To uravnavamo predvsem z vnosom vode, se pravi z dehidracijo, najpomembneje pri vsem pa je, da se po tem še vedno dobro počutim in ne izgubim energije. Moja najboljša teža, pri kateri se najbolje počutim in ki jo ima moje telo očitno najraje, je ravno tri kile nad mejo supervelterske kategorije. Pri tej sem hitra in močna.
Kaj si želite izboljšati do septembrskega dvoboja?
Predvsem to povezavo rok in nog, da udarec potegnem bolj iz nog. Tako je močnejši in na tem bomo veliko delali. Potem pa bolj ali manj samo piljenje tehnike in taktike ter študiranje nasprotnice.
Kaj pa ob boksu?
Doštudirala sem finančno matematiko, zdaj imam malo pavze od študija, oktobra pa načrtujem nadaljevanje. Tokrat na Ekonomski fakulteti na aktuarstvu in kvantitativnih financah magisterij. Mi je že kar malo dolgčas brez faksa, se bo treba lotiti še tega (smeh, op. p.).
Potem pa verjetno iskanje službe?
Bomo videli, upam, da bom lahko našla nekaj takšnega, da bom lahko kombinirala z boksom. Da bom imela službo s področja študija in ob tem še čas za šport.
O pripravah na septembrski spektakel smo slišali tudi Eminega dolgoletnega trenerja, zdaj pa menedžerja Rudolfa Pavlina. Tole nam je povedal ...
Menedžer in trener, Rudolf Pavlin in Redžo Ljutić.
Kakšen je načrt do dvoboja kariere?
Zdaj jo čaka od 15 do 17 treningov na teden. Prvo zmago bo morala doseči na treningu, da ji bo potem lažje v ringu, ampak tega garanja je Ema že navajena iz preteklosti. Poskusili bomo vključiti tudi druge strokovnjake, da nam bodo olajšali priprave, v mislih imam Yousefa Hasana, to je trener Filipa Hrgovića (še neporaženega hrvaškega težkaša, bronastega olimpijca iz Ria 2016, op. p.) , s katerim sva že v kontaktu, a bo to seveda vse pod nadzorom glavnega Eminega trenerja Redža Ljutića. Roy Jones jr. se nam je tudi ponudil za pomoč, bomo videli, kako se bo izšlo to, vsekakor pa bomo naredili en zelo dober načrt, v katerega bo vpeta celotna Emina ekipa. Ne glede na to, da prihaja najpomembnejša tekma v Emini karieri, verjamem, da je Hannah Rankin premagljiva, odločala bo fizična priprava in dobra taktika.
Verjetno pripravljate tudi resnejši sparing? Kako je s tem, je težko dobiti dobre borke?
V bistvu dobrih bork ni težko dobiti, jih je pa treba dobro plačati (smeh, op. p.). Ampak glede na naše razmere, se bomo poskušali najbolje potruditi. Seveda bomo tudi iz tujine pripeljali močne borke, o imenih ne bi rad govoril, saj moramo kaj tudi skriti, povem pa lahko, da imam v mislih tudi svetovno prvakinjo. Smo pa sami že kar daleč priplezali in se na druge ne bomo zanašali. Če pa se nam ponudi kakšna dobra priložnost, jo bomo seveda z veseljem izkoristili. O tem se bomo odločali sproti, nedvomno pa bo zdaj dva meseca in pol ogromno dela. Naša ekipa je odlična, v njej imamo tudi športnega psihologa, širimo se tudi in za zdaj dobro delujočega sistema ne bomo spreminjali.
Ema je omenjala neke novosti v svojem arzenalu. Lahko o tem poveste kaj več ali je skrivnost?
Ah, skrivnosti domala ni, tudi v Nemčiji je imela Rankinova zagotovo svojega agenta 007 (smeh, op. p.). Zagotovo je bil njen oglednik v dvorani, saj opažam, da za ta septembrski dvoboj vlada veliko zanimanje. Lahko pa povem, kaj sem dobrega opazil pri Emi v Nemčiji. Po dolgem času sem res videl, kakšno željo ima do boksa. Nasprotnico je želela nokavtirati. To ji sicer ni uspelo, a zmaga je zmaga. V določenih stvareh je naredila velik napredek, res pa je, da so se pojavile tudi stvari, ki jih prej ni bilo. Ampak to je logično po enoletni pavzi, sploh, da se je takoj vrnila na obrambo svetovnega naslova. To je že sam po sebi pritisk, ampak je odlično opravila z njim. Zdaj ima še večjo motivacijo, ker ve, da je na pravi poti, zdaj pa jo čakata le še delo in garanje. Upam, da bo to obrodilo sadove 12. septembra v Londonu.
