Torek, 1. 1. 2013, 15.07
8 let, 6 mesecev
VIDEO: Desetletje, ko je Loeb postal sinonim za WRC
Ker se je po lanski, 40. sezoni svetovnega reli prvenstva (WRC) končalo desetletje devetkratnega prvaka Sebastiena Loeba, se v prvem delu spominjamo vrhuncev minulih desetih let.
V sezoni 2003 se je v WRC-ju zgodila menjava generacij. Colin McRae je s Citroënom odpeljal svojo zadnjo sezono in v Monte Carlu še zadnjič stal na zmagovalnem odru. Prvak iz sezone 1995 in zmagovalec 25 relijev (s Subarujem in Fordom) nas je prezgodaj zapustil leta 2007. Umrl je v helikopterski nesreči. Novembra 2005, natanko štiri leta po osvojenem naslovu, pa je preminil Richard Burns (možganski tumor). Z dvema drugima mestoma in petimi tretjimi je leta 2003 poslednjič nastopal v svetovnem prvenstvu. Z Mitsubishijem in Subarujem je slavil desetkrat. Tista sezona je bila zadnja tudi za Tommija Mäkinena. Štirikratni svetovni prvak, zmagovalec 24 dirk in legenda Mitsubishija se je na finalni dirki v Walesu s Subarujem poslovil s tretjim mestom. Kariero je s Citroënom počasi končeval Carlos Sainz.
Sezona 2003 je tako pripadla dirkaču, ki se je poslovil 10 let kasneje – zmagovalcu 13 relijev Pettru Solbergu. Šlo je za eno najbolj izenačenih prvenstev sploh. Štirje dirkači so osvojili po dve zmagi ali več, enkrat pa je bil na najvišji stopnički tudi Sainz. O prvaku je odločil šele zadnji, 14. reli. S prednostjo manj kot minute je 59. reli Wales s Subarujem dobil Solberg in naslov vzel s točno prednosti pred takrat 28-letnim, malo izkušenim novincem v Citroënovi tovarniški ekipi Sebastienom Loebom. Tako je, pred desetletjem, ko se je poslavljala zlata generacija prvakov iz 90. let, se je na zemljevidu svetovnega relija pojavil dirkač, ki je v naslednjem desetletju postal najuspešnejši vseh časov. Loeb je prvo zmago dosegel že leto prej, v sezoni 2003 pa je bil s tremi zmagami (slavil je že na uvodni dirki v Monte Carlu) skupno drugi oziroma "najslabši" v svojih 10 celotnih sezonah.
Devet let nepremagljiv
Z devetimi naslovi prvaka med dirkači, sedmimi med konstruktorji, 76 zmagami in 113 uvrstitvami na stopničke je WRC postal sinonim za Loeba in njegov Citroën. V sezoni 2004 mu je bil Solberg še nekako kos, a je s tremi zaporednimi odstopi v Argentini, na Finskem in v Nemčiji zapravil vse možnosti za drugi zaporedni naslov. Tako je Francoz s šestimi zmagami in šestimi drugimi mesti svojo prvo lovoriko osvojil s 36 točkami prednosti. Vzdevek nepremagljivi se ga je prijel že leta 2005, ko je do 56 točk prednosti prišel s kar 10 zmagami. V naslednjih dveh sezonah je moral Citroën moštveni naslov prepustiti Fordu. Slednjim je uspelo prvič po letu 1979. Med vozniki je tretjič zapored slavil Loeb, pa čeprav je zaradi poškodbe izpustil zadnje štiri dirke. Je pa na prvih 12 osemkrat zmagal in bil štirikrat drugi. Uspelo mu je le točko pred Marcusom Grönholmom. S slednjim sta tesno bitko bila tudi leto kasneje, a je s štirimi točkami več znova uspelo dirkaču Citroëna.
Po slovesu Grönholma, zmagovalca 30 dirk in dvakratnega prvaka (2000 in 2002), v sezoni 2008 Loeb ni imel pravega tekmeca. Mikko Hirvonen, novi adut Forda, je sicer trikrat zmagal, a to je bilo v primerjavi z Loebovimi rekordnimi 11 zmagami enako nič. Tekmeca sta bila bolj izenačena v prvenstvu 2009. Francoz je dobil prvih pet dirk, Finec ga je v drugi polovici leta prehitel s štirimi zaporednimi zmagami. A zadnji dve dirki v Kataloniji in Walesu je dobil Loeb in naslov ubranil s točko prednosti. Nov točkovni sistem je leta 2010 Loebu prinesel naslov z več kot 100 točkami prednosti pred Jarijem-Mattijem Latvalo (Ford), Solbergom (Citroën) in Sebastienom Ogierjem (Citroën). Podobno je bilo tudi lani, medtem ko sta v sezoni 2011 Hirvonen in Ogier skorajda pripravila veliko presenečenje in kralja relija vrgla s prestola.
Vrhunci Loebove kariere
Četrto desetletje WRC-ja se je sklenilo z Loebovim devetim naslovom, 76. zmago in delnim slovesom. V novi sezoni bo odpeljal le štiri dirke. A četudi ne zmaga nobene več, bo njegove rekorde težko kdo presegel. Se zavedate, da je drugi najuspešnejši dirkač Grönholm osvojil "le" 30 relijev. Med vsemi Loebovimi uspehi je težko izpostaviti nekaj največjih. Na Korziki je leta 2005 denimo dobil vseh 12 hitrostnih preizkušenj. V sezoni 2006 je dirkal z zasebno ekipo Kronos in z zmago v Mehiki postal prvi zasebnik na najvišji stopnički po 13 letih. Čeprav mu C4 sprva ni ustrezal in je čutil posledice zlomljene ključnice, je leta 2007 zlahka osvojil reli Monte Carlo (skupno je svoj najljubši reli zmagal šestkrat). Na drugi etapi relija Wales 2009 je dirkal prek limita, a ni odstopil, temveč prednost pred Hirvonenom z dveh povečal na 25 sekund in si zagotovil naslov prvaka. Med najbolj čustvenimi trenutki je bila zmaga in osvojitev sedmega naslova v domačem kraju Haguenau leta 2010. Izjemen dosežek pa mu je uspel predlani, ko je zmagal reli Finska. To pred njim ni uspelo še nobenemu dirkaču, ki ni bil Skandinavec.