Najhitrejši, najlepši, a brez lovorike - MP4-27

Sebastian Vettel je z Red Bullom svoj tretji zaporedni naslov prvaka osvojil s tremi točkami prednosti pred Ferrarijevim Fernandom Alonsom. Z zaostankom 74 oziroma 91 točk sta sledila Kimi Räikkönen (Lotus) in Lewis Hamilton (McLaren). Zanimivo: analiza hitrosti dirkalnikov na 20 velikih nagradah pa kaže na povsem drugačno razmerje moči. Najhitrejši je bil McLarnov MP4-27, sledil mu je RB8, Lotusov E20 je bil tretji, F2012 pa šele četrti najhitrejši dirkalnik.

Red Bullov tretji dvojček je še toliko več vreden, kar sezone niso začeli najbolje in so šele do jeseni RB8 naredili za šampionskega. "To je naš najboljši naslov prvak," so po finalni VN Brazilije poudarjali Christian Horner in kolegi iz Milton Keynesa. Lanski Red Bull je bil najhitrejši na kar 18 od 19 velikih nagradah, letošnji pa na vsega sedmih od 20. Razlog je jasen: lani so dominirali zaradi izpušnega difuzorja.

Na uvodni VN Avstralije so imeli šele četrti najhitrejši dirkalnik. Bili so skoraj odstotek časa enega kroga počasnejši od McLarna. A inženirski genij Adrian Newey je do jeseni temeljito predelal RB8: nos dirkalnika, sprememba na prednjem in zadnjem krilcu ter dvojni DRS (poseben zračnik, ki je z zadka dirkalnika na zadnje krilce dovajal zrak in nadomestil manjko izpušnega difuzorja). Tako je imel Red Bull na štirih od zadnjih sedmih dirk najhitrejši dirkalnik, na preostalih treh pa drugi najhitrejši. V tem obdobju je Vettel s štirimi zmagami, enim drugim in enim tretjim mestom zaostanek 39 točk za Alonsom spreobrnil in postal najmlajši trikratni svetovni prvak.

Ko odloča vzdržljivost materiala

McLarnov MP4-27 je bil najhitrejši na devetih VN in drugi najhitrejši na osmih. Letošnja sezona je tako lep dokaz, da najhitrejši dirkalnik v formuli 1 ne zadostuje. Ključno je, da dirkač pride v cilj. McLaren je zabeležil štiri odstope zaradi mehanske okvare. Hamilton je denimo v Singapurju in Abu Dabiju odstopil, potem ko je bil v vodstvu. Če dodamo še Hamiltonove odstope kot posledice trčenj (Brazilija, Valencia in Belgija), postane jasno, zakaj je na koncu zaostal za kar 91 točk. Že pred finalno dirko smo pisali, da so izgubili več kot 100 točk in zapravili Hamiltonov drugi naslov. Za McLaren bi bila lovorika še toliko slajša, ker so jih pred sezono kritizirali, da so naredili napako, ko se niso odločili za grd, a bolj aerodinamičen stopničast nos dirkalnika. Najhitrejši in najlepši MP4-27 torej letos ni uspel.

Ravno nasprotna zgodba je zgodba letošnjega Ferrarija. Stopnica na nosu F2012 je bila najgrša med vsemi, Alonso je imel najhitrejši dirkalnik le v Silverstonu, v Avstraliji so bili hitrejši McLaren, Lotus, Mercedes, Red Bull, Williams, Sauber in celo Toro Rosso. A na koncu je le Alonso ostal Vettlov izzivalec za naslova. Razlog: dirkalnik mu ni odpovedal niti enkrat (tudi Felipeju Massi ni). Že drugo sezono zapored Španec ne pozna odstopa zaradi mehanske okvare. Kariraste zastave ni videl le zaradi nesreče v Belgiji in Suzuki. Dve ničli (mehanska okvara) je imel Vettel. Kar se tiče odstopov, sta si bila izzivalca torej izenačena. Pod črto: Alonsovo drugo mesto je glede na "fiata 500", kot smo ga karikirano poimenovali, izjemen uspeh. A kaj ko za Ferrari štejejo le zmage in naslovi prvaka.

Od večjih ekip največji napredek uspel Williamsu

Tako McLaren kot Red Bull sta bila letos po osemkrat najhitrejša na kvalifikacijah. A kar se tiče povprečnega zaostanka posameznega dirkalnika za najhitrejšim, je bil MP4-27 v manjši prednosti. Kot je razvidno v zgornji preglednici, je bil njihov povprečni zaostanek 0,18 odstotka časa kroga, Red Bullov 0,38. Za primerjavo dodajamo lanske povprečne zaostanke: RB7 je bil le 0,01 odstotka počasnejši, MP4-26 kar 0,5. McLaren je torej napredoval, Red Bull pa nazadoval, a razplet prvenstva je ostal enak. Za odtenek je od lani napredoval tudi Ferrari, predvsem pa so rdeči naredili korak naprej tekom sezone. Po prvih štirih VN so bili kar 1,26 odstotka časa kroga za najhitrejšim dirkalnikom, na koncu pa je njihovo povprečje 0,83. Še večji skok od lani je uspel Lotusu (Renaultu) - od 2,2 odstotka na vsega 0,68. Še nekoliko bolj so se popravili Williams, Sauber in Caterham, največ pa Marussia in HRT, a ker je bil njihov zaostanek lani tolikšen, so vseeno ostali na začelju.

Vse ekipe razen, zanimivo, šampionskega Red Bulla so napredovale. To dokazuje še en podatek: na večini dirk je bilo šest ekip znotraj enega odstotka zaostanka za najhitrejšim, lani pa ponavadi le tri. In zato je bila letošnja sezona bolj izenačena in nepredvidljiva.