Nedelja, 31. 5. 2020, 16.50
4 leta, 6 mesecev
Prvi atletski miting po epidemiji koronavirusa
Zupinova in Grkman zaznamovala prvi pokoronski atletski miting v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Agata Zupin je bila v Radovljici najhitrejša na 400 metrov z ovirami.
Slovenska rekorderka Agata Zupin na 400 m ovire (1:00,85) in Jure Grkman na 200 m (21,44), zadnji z močnim vetrom v prsi (-2,0 m/s), sta po pričakovanju zanesljivo zmagala na atletskem mitingu v Radovljici, prvem po epidemiji novega koronavirusa in enem od prvih med znova oživljenimi športnimi tekmovanji na sploh v Sloveniji.
Posebej dober je bil čas Jureta Grkmana, le sekundo počasnejši od državnega rekorda Matica Osovnikarja. Slovenski rekorder Matija Kranjc je v metu kopja s 70,52 metra sicer slavil med člani, a ga je v absolutni konkurenci ugnal starejši mladinec Filip Dominkovič, član velenjskega kluba je bil prvi s 70,94 metra.
Miting je bil sicer prav na zadnji dan epidemije, ki se bo uradno končala dan pozneje, v ponedeljek, zato je bilo v veljavi še nekaj več ukrepov za zajezitev virusne bolezni, za katere so morali poskrbeti organizatorji na čelu s predsednikom radovljiškega kluba Zvonetom Prezljem.
Tilen Šimenko Lalič je na mitingu v Radovljici s časom 3:57,17 slavil v teku na 1.500 metrov.
Atletsko tekmovališče je bilo po svoje simbolično za prvo tekmovanje, saj, obdano z zelenjem in gorenjskimi vršaci v ozadju, nima tribun in v vsakem primeru na dogodku tako ne bi bilo gledalcev.
Izidi niso bili v ospredju
Starši otrok – ti so s sijočimi obrazi na prvi tekmi in druženju z vrstniki po dolgem premoru prevladovali med nekaj nad 300 udeleženci – so na svoj naraščaj v lepem sončnem vremenu čakali za ograjo stadiona.
Agata Zupin je upravičila vlogo favoritinje v teku na 400 metrov z ovirami.
Ta stoji v neposredni bližini Osnovne šole Antona Tomaža Linharta, kjer je bilo zato dovolj prostora za garderobe. Tam so se najprej zvrstili udeleženci posameznih disciplin. Deklice z velikimi tablami z napisi disciplin in starostne kategorije so nato nastopajoče iz prijavnice, kjer ni manjkalo razkužil, pospremile na stadion.
Znotraj ograjenega prostora in ob njem ni bilo nobene gneče, saj so vsi takoj po nastopu pobrali svoja oblačila in zapustili stadion. Tudi trenerji so se zbirali le ob tablah, ki so bile nameščene blizu posameznih tekmovališč ali cilja.
Zupinova v lov za normo za Tokio
V tej sezoni želi izboljšati državni rekord na 400 metrov z ovirami.
Rezultati na poznem uvodu te posebne športne sezone za večino niso bili v ospredju, prav tako ne za Agato Zupin, ki je ubranila lansko memorialno zmago na tretjem mitingu v spomin na avgusta 2017 prerano, po hudi bolezni preminulo Marjano Lužar Kobelenski, svetovno mladinsko podprvakinjo na 400 m ovire (leta 1990 v Plovdivu).
"Cilj je bil, da pridem na tekmo in odtečem. Glede na to, kaj se mi je dogajalo v zadnjih dveh dnevih, ko je umrl dedek ... Sicer sem zadovoljna, da po težavah s poškodbami tokrat nisem imela nobenih težav. V tej sezoni želim izboljšati osebne rekorde, na 400 m ovire s tem državnega, ter da dosežem tudi normo za OI, četudi ta po odločitvi mednarodne zveze ne bo veljavna. Ampak bom pomirjena, ker bom vedela, da sem na dobri poti za prihodnje, olimpijsko leto," je povedala Zupinova.
Dvaindvajsetletnica je po svoje tudi naslednica Marjane Lužar, saj je s 56,52 sekunde julija pred tremi leti postavila še zdaj veljavni članski rekord na nizkih ovirah. Leta 2017 je osvojila tudi srebrno medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu in bila 21. v polfinalu SP na svojem prvem velikem članskem tekmovanju.
"Gospodje, ki odločajo o normah, ne vedo, kaj delajo"
Matija Kranjc kljub redni službi trenira šestkrat na teden.
Trinajst let starejši Matija Kranjc je bil že osmi na EP 2014, nastopil je na OI, a so te zaradi izjemno visokih norm za nastop za Slovence ta čas zelo oddaljen cilj, po dolgem času pa je Kranjc izgubil tudi na domači tekmi, boljši je bil 18 let mlajši Dominkovič.
"Mislim, da gospodje, ki odločajo o normah, ne vedo, kaj delajo, ampak ne glede na to niti kdaj prej nisem treniral za druge, nisem potreboval norm za spodbudo, imel sem in še vedno imam lastne cilje in jih poskušam doseči. Še vedno se nadejam, da bi za prihodnje leto izpolnil normo za EP," je povedal Kranjc, ki proizvaja karbonske komponente za avtomobilsko industrijo, ob tem pa šestkrat na teden še trenira.
Državni rekord je leta 2016 z 81,13 metra postavil v Brežicah, norma za OI v Tokiu 2021 je 85 metrov, 85,38 metra pa je bilo dovolj za olimpijski bron leta 2016 v Riu de Janeiru ...
Filip Dominković je v tekmovanju v metu kopja presenetil državnega rekorderja Matijo Kranjca in orodje zalučal najdlje (70,94 m).
Glavni cilj slovenska liga
Jure Grkman je za državnim rekordom Matica Osovnikarja zaostal za sekundo.
Dvajsetletni Grkman bi moral za normo na pol stadionskega kroga za OI v Tokiu teči 20,23 sekunde, tokat pa se je povsem približal svojemu osebnemu rekordu 21,19 sekunde. Videti je, da ni daleč niti od časa 20,47 sekunde in slovenskega rekorda Matica Osovnikarja iz leta 2004.
"Ko sem videl čas po prihodu, sem naprej mislil, da bi lahko tekel tudi malo hitreje. Potem pa sem videl tudi moč vetra in lahko rečem, da sem zadovoljen. Lani sem tu začel z 21,29, a z vetrom v hrbet. Malo se moram truditi tudi s hitrostno vzdržljivostjo, potem bo še bolje. Moj glavni cilj bodo dobri nastopi v slovenski ligi, norma za OI pa je kar oddaljena, moram biti realen, s kakšno slovensko štafeto bi bilo to bolj mogoče," je pojasnil Grkman.
